Je biti učitelj res tako grozno?
Pozdravljeni vsi.
Potrebujem malo kakšne realne slike, kako je biti učitelj dandanes. Pustimo plače čisto ob strani, ker so, kakršne so.
Ampak tako, čisto po resnici mi povejte, ali je res tako grozno biti učitelj? Sem v menjavi službe in sedaj se nagibam, da morda le pograbim kakšno priložnost na kateri izmed šol – RAP ali predmetni učitelj (končano imam pedagoško izobrazbo, tako, da to ni težava – strokovnega bom pa že naredila, to me sploh ne skrbi). Namreč cca. 8 let nazaj ni bilo možnosti, da dobiš delo v šoli brez strokovnega, zato se nas je večina preusmerila. Moje službe do sedaj so bile precej ok, tako, da mi ni ravno zadnja možnost šola, vendar me je pa nekako spet začelo vlečt samo poslanstvo učitelja. Tudi nisem ravno direkt s faxa in znam obvladovat neprijetne situacije (npr. s starši).
Mislim, moje vprašanje je, ali je res nemogoče delati v šoli, ali je to morda bolj posledica neprimerno usposobljenega kadra s premalo izkušnjami. Razumem in vem, da so otroci, starši, birokracija… lahko zelo zelo naporni. Ampak zdaj ko tako malo razmišljam, 21, 22 ali max. 25 ur delovne obveze. Vem, priprave in vse ostalo terjajo svoj čas. Pa kljub temu – se vam zdi, da v 8 urah dnevno res ne morete narediti vsega? Velik plus se mi zdi, sedaj pa sploh, ko sta moja otroka še relativno majhna, da sem prosta med počitnicami.
Kaj pravite učitelji?
NIsem učiteljica, ampak sem pa imela v zadnjih letih veliko opravka z otroki.
Predlagam ti, da si najdeš kako službo, ki ni v šoli, je pa vseeno opravek z otroci. Ali pa vsaj občasno kaj delaš z otroki. Boš videla situacijo.
Jaz sem podobno delo opravljala pred 25 leti in potem zdaj spet. Ne moreš verejti kaka razlika otroci takrat in otroci danes. Da ne omenjam starši takrat in starši danes.
Danes je obup. Z razlogom ne dobijo učiteljev. Si ne predstavljam, da bi morala to vsak dan prenašat.
Tako, da ja, toplo priporočam, da probaš kaj takega, vsaj občasno, da malce vidiš kaki so otroci, starši danes.
Lilikka, 17.05.2025 ob 09:47
Pozdravljeni vsi.
Potrebujem malo kakšne realne slike, kako je biti učitelj dandanes. Pustimo plače čisto ob strani, ker so, kakršne so.
Ampak tako, čisto po resnici mi povejte, ali je res tako grozno biti učitelj? Sem v menjavi službe in sedaj se nagibam, da morda le pograbim kakšno priložnost na kateri izmed šol – RAP ali predmetni učitelj (končano imam pedagoško izobrazbo, tako, da to ni težava – strokovnega bom pa že naredila, to me sploh ne skrbi). Namreč cca. 8 let nazaj ni bilo možnosti, da dobiš delo v šoli brez strokovnega, zato se nas je večina preusmerila. Moje službe do sedaj so bile precej ok, tako, da mi ni ravno zadnja možnost šola, vendar me je pa nekako spet začelo vlečt samo poslanstvo učitelja. Tudi nisem ravno direkt s faxa in znam obvladovat neprijetne situacije (npr. s starši).
Mislim, moje vprašanje je, ali je res nemogoče delati v šoli, ali je to morda bolj posledica neprimerno usposobljenega kadra s premalo izkušnjami. Razumem in vem, da so otroci, starši, birokracija… lahko zelo zelo naporni. Ampak zdaj ko tako malo razmišljam, 21, 22 ali max. 25 ur delovne obveze. Vem, priprave in vse ostalo terjajo svoj čas. Pa kljub temu – se vam zdi, da v 8 urah dnevno res ne morete narediti vsega? Velik plus se mi zdi, sedaj pa sploh, ko sta moja otroka še relativno majhna, da sem prosta med počitnicami.
Kaj pravite učitelji?
Moja mama je bila učiteljica, ko še ni bilo tako stresno.
Šiba , palica, klečanje in oslovska klop, pa legalne kazni.
Katerikoli poklic, v katerem se vidiš, je lep.
Biti učitelj je poslanstvo, ne samo služba. Če imaš to v sebi, te tudi vsakdanji izzivi ne bodo iztrošili, ampak okrepili in obogatili.
Ja, romantike je veliko manj, kot nekoč. Starši so nemočni, izgubljeni, ne znajo in ne zmorejo vzgajati. Ampak zato smo tam mi.
Veliko energije te stane in vsak konec tedna se vprašaš, zakaj ti je tega treba. Ampak vsak ponedeljek so znova vate uprte radovedne oči in v njihovih pogledih zaznaš prošnjo RAZUMITE ME, IMEJTE ME RADI, NAUČITE ME, ČESAR ME STARŠI NE ZNAJO.
In to storiš. Ker je to v tebi. Ker veš, da je tako prav.
Ni enostavno. Je pa razlika OŠ ali srednja šola ali fakulteta. Problem so problematični učenci, nemir v razredu, nezaiteresiranost za snov … Če pa znaš v razredu vzpostaviti avtoriteto in spoštovanje, pa da si v resnici dobra do teh otrok (kar čutijo), je to zelo lep poklic. Ker vzpostaviš lepe vezi s temi otroci. Zelo. Sem prof. v srednji šoli, delam res za polovični delovni čas (za polnega bi bilo preveč, ker je veliko različnega dela) in svojo službo obožujem. Najlepše je, ko izbrskam kakšne zanimive podatke, zgodbe in me gledajo z odprtimi usti, ko pripovedujem
Takole bom rekla, ce bos dobila delo v soli na razredni stopnji, torej prvi trije razredi, bos imela najboljso sluzbo.
Moja sestra je uciteljica razrednega pouk na ljubljanski soli. Vse pocitnice je prosta, nima popolnom nic delovnih obveznosti med pocitnicami, dejanski odklop (to je okoli 70 dni na leto). Svoje otroke ima takrat doma tako nima problemov z varstvom, tudi tamalega vzame iz vrtca in t cas prispara delno placilo vrtca. Doma je okoli 13:00, v petek se prej. Ker gre za majhne otroke, so ti se pridni, lustni, vec ali manj upostevajo navodila. Saj se najde tudi kaksen problematicen ampak to ni tako izrazito kot v visjih razredih, ko so otroci lahko ze nesramni in ko se starsi razburajajo zaradi ocen. Dejansko nim nobenega pritiska in rada opravlja to delo. Priprav pa nima, nima testov… Edino kar ima je trikrat na leto roditeljski sestanki in govorilne ure, ki se pa odvijajo tudi v dopoldanskem casu. Ampk saj pravim, v prvih razredih tudi starsi niso tecni (se).
Ce ti uspe na razredni stopnji si zmagala.
Moja sorodnica je uciteljica v prvi triadi.
Ja, počitnice ima res dolge, od drugega tedna julija do predzadnjega tedna avgusta – ampak vse ure, za kar ji dopusta zmanjka, mora oddelati prej, z dodatnimi dejavnostmi, krožki in podobnim.
Tedenske počitnice vmes enako, v nekaterih imajo takrat izobraževanja, sestanke in niso prosti.
Dopust med šolskim letom? En dan in izredni dogodki (smrt v družini in podobno). Bolniško za otroke je jemal njen mož, ker se pričakuje, da pouk normalno poteka.
Roditeljski sestanki dopoldan? Ni variante! Kak izredni sestanek s kakim od staršev ja, skupinski roditeljski niti pod razno. Pa še ti morajo biti datumsko najavljeni v začetku šolskega leta.
Na naši osnovni šoli se govorilne ure odvijajo v dopoldanskem času, izjemoma v popoldanskem Roditeljski pa so trikrat letno popoldne.
Kar mene moti je, da učitelji sploh ne predelajo snovi do konca, delovni zvezki ostanejo ob koncu leta nedokončani, prejšnje leto delovni zvezek za matematiko tretji del niti do polovice ni bil predelan. Potem so prišle počitnice in tebi nič, meni nič pač delo ni bilo opravljeno do konca. Starši smo potem čez poletje malo predelovali snov, ker v tretjem razredu pa je učiteljica (druga) to seveda zahtevala, da se že zna. Nimajo popolnoma nobenega nadzora nad delom in nič jim nihče ne reče, če delo ni opravljeno. Drugo leto pač nov razred in ponovi vajo.
Pa še nekaj, poznam dva učitelja, ki sta si med letom privoščila dopust, tako da tudi to se da, samo nadomeščanje se organizira pa je. Tudi veliko neg za otroke vzamejo in niso tako bogi, da bi morali očetje biti na negi, ker je mama učiteljica. Prosim lepo no.
Po vsem tem sodeč imajo kar fajn delo, veliko dopusta, nobenega nadzora nad delom. Odlična služba.
Mislim da je tu bolj vprašanje, kaj imaš drugega na voljo, če imaš možnost, da te vzamejo za učitelja. Jaz bi šel takoj, imam pa visoko izobrazbo naravoslovno-družboslovne smeri. Kajti drugega kot najslabša dela ne ponujajo, kljub aktivnemu iskanju. Večina nič ne odgovori. Zdaj pa kaj je bolje, učitelj ali delo v proizvodnji? Ampak za učitelja tudi ne vzamejo tako kot se govori, moraš imeti pogoje. Tako so mi rekli nekateri od približno 20 šol, kjer sem spraševal. Večina pa niti odgovorila ni.
biti v srednji ßoli profesor, kjer te madina snema in preverja VSAKO besede z chat gpt, ni več vzdrzno. Za njih si faliranec.
Ampak v prejßnjem sistemu, kjer si avtoriteta, edini vir podatkov, kjer je red, kjer je gimnazija ateistiçna RELIGIJA, in si gledal tamalo v prvem letniku in počasi čakal… do njenega 16 leta. Biti profesor v takem sistemu, me ne zanima noben denar, imet tamale na pladnju, delat govorilne ure v kabinetu. Samo Bog ve, kaj se je tam dogajalo. Nam lahko kakšna tetka pove kaj o tem, kako je prišla v 3 letniku do ocene 5 z delom pod mizo?
Sem učiteljica, na šoli delam cca 10 let, učim predvsem zadnjo triado. Delam na oddelkih NIS. Je resnično velika razlika med populacijo danes in med populacijo pred desetimi leti. Delam v enem iz med mest, kjer je priseljencev veliko. Ko sem začela je bilo na šoli le nekaj, trenutno jih je več kot polovica. Sama imam svojo službo večino časa rada, rada imam otroke s katerimi delam, poskušam vzpostaviti nek oseben odnos z vsakim od njih (seveda ne gre pri vseh). Meni se zdi moja služba dinamična, velikokrat zabavna (včasih pa tako grozno izčrpavajoča da bi človek jokal), zanimiva, z res solidnim delavnikom. Trenutno sem še dokaj mlada in imam kar veliko energije, ne predstavljam pa si te službe opravljati po 50. letu. Je kar naporno. Zdi se mi da veliko novih učiteljic hitro zamenja službo, saj niso pripravljene na današnjo dinamiko otrok (ki je pogosto bolj podobna divjemu zahodu kot šoli), na pogosto nespoštovanje ali nesramnost, slabo koncentracijo in nezanimanje za snov/šolo. Seveda niso vsi taki, jih je pa v vsakem razredu kar nekaj.
Avtorica – če imaš široko srce, potrpežljivost, znaš vzpostaviti avtoriteto in te tvoj predmet in poučevanje samo veselita, potem kar pogumno!
Veliko je odvisno od ravnatelja, v razredu od tvojega pristopa do učencev.
Ja, res 10 let nisi prišel do službe, zdaj pa jih ogromno manjka. Tu nekaj ne stima. Pri tem je pripomoglo zaposlovanje za določen čas od septembra do julija…
Vsak zakaj ima svoj zato…pretekle začasne zaposlitve, okoliščine, sprememba nacionalnosti otrok…
Nisem učitelj, vendar že lep čas delam z njimi. Iz prve roke ti rečem, da jim nič ne fali. Odvisno kako si pripraviš teren. Če si nesposoben, te bodo ovijali okoli prsta. Če si pa znaš postavit mejo, pa jim gre lepo. Tako je povsod in poklic učitelja ni nič bolj stresno kot katerokoli drugo delo.
Je pa že od nekdaj tak, da lenobe vedno jamrajo kako jim je težko
Odvisno je tudi od predmeta, ki naj bi ga poučevala. Če bo maturitetni, razmisli dobro. Ni vredno. Iskreno, grem stran. Veliko je odvisno tudi od ravnatelja. Danes v šoli ne boš le poučevala. Verjetno boš še opravljala vlogo psihiatra ali psihologa, socialnega delavca, zdravstvenega tehnika, administratorja, organizatorja dogodkov, novinarja, PR … in starša. Dobro premisli. Če si pripravljena na volontersko vikend delo in vsa izobraževanja izven delovnega časa.
Sem učiteljica v zadnji triadi in mi je fajn. Ne bi zamenjala. Res stresno je razredništvo (zaradi staršev), vse ostalo je ok. Je pa res, da sem skoraj edina na predmetni stopnji, ki tako razmišlja. Večini, sploh začetnikom, je grozno.
Je pa od šole do šole različno. Berem, da ponekod nimajo popoldanskih govorilnih ur. Pri nas so obvezne 1x mesečno popoldanske (17.00-19.00), 1x mesečno dopoldanske, 3x letno roditeljski, 1x mesečno je popoldanska konferenca (17.00-19.00), 1x mesečno obvezno izobraževanje (16.00-19.00). Moj urnik je od 7.30 do 13.30. 1x na leto grem z učenci tudi na 5-dnevni tabor, pa še vmes na kak vikend tabor. Seveda zvečer ter ob sobotah in nedeljah velikokrat popravljam teste, izdelujem raznorazno gradivo, delam nove predstavitve, študiram nove pristope poučevanja …, a mi vseeno to bolj odgovarja kot delovnik od 8.00 do 16.00.
Imam pa več kot 20 let delovnih izkušenj.
Poskusi, pa boš videla, kako in kaj. Dejstvo pa je, da je vedno težje, ker ni nobene sistemske rešitve za neprilagojene otroke, otroke, ki so že zrasli staršem čez glave in delajo po šolah kar se jim zljubi, ker pač ni ukrepa, ki bi njim kaj pomenil, iz šole jih pa ne moreš vreči. Kljub famoznemu zapisu v zakonu, da jih lahko brez privoljenja staršev. Misija nemogoče.
Druga stvar je totalna zbirokratiziranost vsega, vse se piše, tone in tone papirja, sestankovanj, posebne potrebe, vse mora biti črno na belem, seveda se to dela popoldan. Pa tudi vedno več projektov, ogromno nadomeščanj, ker učitelji pregorevajo in so po bolniških, nadomeščanje pa dva bela dva črna.
Ogromno projektov, ki jih seveda delaš ob vikendih in popoldan, priprav na razne proslave, evente…skratka kar naprej nekaj.
Dodatnih popoldanskih ur (pa ne govorim o pripravah na pouk, to ne šteje) se ti nabere ogromno in nikoli jih ne uspeš pokurit, tretji steber z dodatnimi urami zapolneš že decembra, tako da ne rabiš nobenih dodatnih ur več, pokriješ vse poleg dopusta, pa še vedno moraš delat nadure, čeprav niso plačane.
Mladi, ki imajo malo dopusta, delajo še julija in avgusta na raznih počitniških varstvih po drugih šolah in v vrtcih, če spadajo k šolam. Pa nenehen strah, kaj bo v razredu spet ušpičil ta pa ta ali dva ali trije vzgojni primerki, da spet ne boš mogel normalno poučevati in se boš samo z disciplino ukvarjal.
Ob začetniški plači jurja. Od 6 novih mladih sodelavcev v zadnjih nekaj letih je ostal samo eden. Ostalih pet je šlo v druge sfere, čeprav jih je ravnatelj prosil, da ostanejo. Zate ne vem, kakšna si in kaj si sposobna prenesti, tako da ti ne morem nič svetovati razen tega, da pač poskusi, pa boš sama videla.
Menijefajn, 17.05.2025 ob 19:14
Sem učiteljica v zadnji triadi in mi je fajn. Ne bi zamenjala. Res stresno je razredništvo (zaradi staršev), vse ostalo je ok. Je pa res, da sem skoraj edina na predmetni stopnji, ki tako razmišlja. Večini, sploh začetnikom, je grozno.
Je pa od šole do šole različno. Berem, da ponekod nimajo popoldanskih govorilnih ur. Pri nas so obvezne 1x mesečno popoldanske (17.00-19.00), 1x mesečno dopoldanske, 3x letno roditeljski, 1x mesečno je popoldanska konferenca (17.00-19.00), 1x mesečno obvezno izobraževanje (16.00-19.00). Moj urnik je od 7.30 do 13.30. 1x na leto grem z učenci tudi na 5-dnevni tabor, pa še vmes na kak vikend tabor. Seveda zvečer ter ob sobotah in nedeljah velikokrat popravljam teste, izdelujem raznorazno gradivo, delam nove predstavitve, študiram nove pristope poučevanja …, a mi vseeno to bolj odgovarja kot delovnik od 8.00 do 16.00.
Imam pa več kot 20 let delovnih izkušenj.
Odvisno, na kateri šoli poučuješ. Obala in Ljubljana (pa Dolenjska zaradi Romov) je najbolj stresno, ker so otroci in starši najbolj nevzgojeni in starši prepričani, da se lahko v vse vtaknejo, nekateri otroci pa polni sebe in z zavedanjem, da jim itak nihče nič ne more (niti starši ne več ali pa jim držijo štango). In nalašč rušijo ure pouka kar naprej.
Sem pa govorila s kolegicami s Prekmurja, ki pa pravijo, da je učitelj v šoli še vedno avtoriteta in da starši še vedno držijo s šolo. Otroci so posledično čisto okej, nobenih hujših vzgojnih problemov nimajo. Jaz imam 36 let delovne dobe in verjemi, vidim veliko razliko med nekoč in sedaj.
sanjači625, 17.05.2025 ob 18:20
Predmet
daj ne jamraj, kakšno izobraževanje izven delovnega časa. Saj pa imajo priprave na delo, delajo manj ur, plačanih pa imajo polni delovni čas
Jaz sem razredničarka, predmetna stopnja. Od 7.00 do 14.30 sem v šoli vsak dan. Če imam vmes uro fraj, moram skoraj vedno nadomeščat. Ali pa imam pogovorne urice za učence. Ali dopoldanske govorilne za starše. Dvakrat na teden zagotovo še sestanki (aktivi, seje celotnega uč. zbora, sestanki zaradi projektov, sestanki s starši zaradi vzgojnih ali učnih težav, govorilne ure…). Ko pridem domov, sledijo priprave, testi, gradivo za kakšen projekt, odgovarjanja staršem prek easistenta, organizacija dni dejavnosti, varnostni načrti, finančni načrt, odgovarjanje sodelavcem, vodstvu, izobraževanja, če hočeš napredovati, pisanje člankov…. ma ni da ni. Ko seštejem vse to (brez priprav za pouk, ker se to ne šteje k dodatnemu delu), imam tedensko poleg 8-urnega dela še zagotovo vsaj 10 nadur (tu ne vštevam nadomeščanj).
Ampak kaj bi razlagala nekomu, ki nikoli ni poskusil poučevati. Nima smisla. Ampak ja, poskusite, pa se potem beremo.
Kar mene moti je, da učitelji sploh ne predelajo snovi do konca, delovni zvezki ostanejo ob koncu leta nedokončani, prejšnje leto delovni zvezek za matematiko tretji del niti do polovice ni bil predelan.
Preglej zvezek najboljšega učenca v tem razredu, pa dam roko v ogenj, da ima vse lepo dokončano. Večina jih pa nima, ker ni nobenih sankcij več, če ne delajo nalog. Saj domačih nalog na predmetni stopnji tri četrt otrok več ne dela. Med poukom delajo vse ostalo namesto da bi poslušali, pol je pa prfoksa kriva, da tvoje sonce nima dokončane naloge v delovnem zvezku. Za posrat.
Saj niti več ne morejo nikogar skregat, če nima naloge. So takoj starši v šoli, kako si učiteljica drzne izpostavljati njenega sončka pred celim razredom. Imeli v šoli mojega otroka že nekajkrat. Torej niti ne preverjajo več nalog, nima smisla. Zguba časa.
Anonimno 5979, 17.05.2025 ob 16:45
Nisem učitelj, vendar že lep čas delam z njimi. Iz prve roke ti rečem, da jim nič ne fali. Odvisno kako si pripraviš teren. Če si nesposoben, te bodo ovijali okoli prsta. Če si pa znaš postavit mejo, pa jim gre lepo. Tako je povsod in poklic učitelja ni nič bolj stresno kot katerokoli drugo delo.
Je pa že od nekdaj tak, da lenobe vedno jamrajo kako jim je težko
Nekateri odgovori so vzpodbudni, hvala vsem.
Želim pa še nekaj povedati. Do sedaj sem bila zaposlena vedno v JU in vam povem iz prve roke, da se dela povsod kot pri norcih. Vsaj 80 % sodelavcev povsod. Ene 20 % je pa jamračev in lenuhov. Opažam vzorec, da so takšni tisti, ki so direkt iz faxa ali pa tisti, tik pred penzijo. Tem drugim niti toliko ne zamerim, ker so se verjetno raztrgali v vseh teh letih. Mladim je pa vse grozno težko. In slovenska folklora o tem, da se v JU ne dela, je famozna. Nikjer kao nihče nič ne dela. Ne zdravniki, ne knjižničarji, upravne enote, FURS, občinske uprave, razni CSDji, GURS… you name it. Gledamo čez okno in pijemo kave. V ta segment seveda pašejo tudi učitelji. Jaz sem pripravljena delat. Imam izobrazbo za poučevanje na predmetni stopnji. Zraven imam še eno VII stopnjo študija končano, PAI diskvalifikacijo (plačala cca. 2000 €), ZUP izpit, en kup enih izobraževanj, delavnic. Poleg redne zelo odgovorne službe imam še svoje “mini podjetje” kjer delamo z otroki, mladimi, izkušnje kot mentor skupin, izvedenih nebroj projektov + 2 majhna otroka. In gre. Je vedno šlo. Šola me vleče , ker menim, da bi s svojim znanjem in kompetencami zmogla brez večjih težav. Manjka mi samo strokovni, ki ga bom naredila brez težav, ko bom imela pogoje. Tak da ja, sem se odločila poskusiti. Potem pa vedno imamo možnost oditi na drugo šolo, v drugo službo.
Kdor pa samo jamra čez vse in nič ne naredi ne zase, ne za ljudi okrog sebe, za kak €€ več, tak pa ne bo nikjer zadovoljen.
Podpišem vse, kar je napisala ena učiteljica.
Še moj lonček dodam… Zaposlena na eni od ljubljanskih osnovnih šol. Delam v RAP. Začenjam ob 10h, končam ob 16h ali 17h, odvisno od dneva. Vmes luknje, ki mi jih praviloma napolnijo s suplencami, včasih dežurstvi. Spremstva na dogodkih že zjutraj. Govorilne obvezno z razredničarko enkrat mesečno + enkrat tedensko v dopoldanskem času. Nabiranje ur za tretji steber z vsem mogočim. In teh ur je kljub temu, da nisem več rosno mlada, veliko, okoli 200.
Sistem je različen po različnih šolah, dela se kar naprej in ja, cel kup ljudi pregoreva. Tudi jaz sem.
Učenci pa… Vedno več je otrok, ki imajo take in drugačne težave. Pogosto šole nimajo razdelanega sistema pomoči, ker manjka specialnih pedagogov, svetovalnih delavcev.
Ko delaš v razredu ja, je en poseben čar, ko predajaš znanje, jih vodiš in jim nekaj daš. Že samo, če v nekaj očeh vidiš tiste posebne iskrice, veš, da si zmagal in občutek je dober. Ampak delo v šoli ni samo poučevanje. Je tudi delo s starši, ki so vedno bolj izgubljeni in se ne znajdejo, cel kup papirologije…
Rada opravljam svoje delo. A ne vidim ga več skozi rožnata očala.
Takole122, 17.05.2025 ob 11:39
Takole bom rekla, ce bos dobila delo v soli na razredni stopnji, torej prvi trije razredi, bos imela najboljso sluzbo.
Moja sestra je uciteljica razrednega pouk na ljubljanski soli. Vse pocitnice je prosta, nima popolnom nic delovnih obveznosti med pocitnicami, dejanski odklop (to je okoli 70 dni na leto). Svoje otroke ima takrat doma tako nima problemov z varstvom, tudi tamalega vzame iz vrtca in t cas prispara delno placilo vrtca. Doma je okoli 13:00, v petek se prej. Ker gre za majhne otroke, so ti se pridni, lustni, vec ali manj upostevajo navodila. Saj se najde tudi kaksen problematicen ampak to ni tako izrazito kot v visjih razredih, ko so otroci lahko ze nesramni in ko se starsi razburajajo zaradi ocen. Dejansko nim nobenega pritiska in rada opravlja to delo. Priprav pa nima, nima testov… Edino kar ima je trikrat na leto roditeljski sestanki in govorilne ure, ki se pa odvijajo tudi v dopoldanskem casu. Ampk saj pravim, v prvih razredih tudi starsi niso tecni (se).
Ce ti uspe na razredni stopnji si zmagala.
Ti pa najbrž nisi učiteljica.