Je bla kdaj Slovenija že kdaj prej v tako slabem stanju kot smo sedaj?
aja..mi je zbrisalo.
OD TAKEGA MOŽA SE ONA LAHKO LOČI!!!! kontaš?
lMi bi pa mogli to vlado, ki se zadnjih 20 let samo zamenjuje med sabo (Vizjak je sploh strokovnjak na nešteto podroćjih…za pustiti razsul za sabo) skenslamo….se ločimo od njih, si najdemo novega partnerja in lepo kulturno živimo naprej.
da imamo sedaj vsega preveč … čisto resno.
Pred 20-25 leti res ko si šel v trgovino, si kupil osnovna živila, res osnovna, ker drugega ni bilo. Z možem sva običajno šla 1x na mesec ali dva v Avstrijo, da sva kupila ramo in podobne zadeve, kake sladkiše… Imela sva 101-ko, kmalu sva kupila R5 (kako se vidiš sedaj na cesti). Ampak večina ljudi je imela avto tipa Zastava. Ko sva si urejala stanovanje oz. hišo, sva naredila večji del brez dolgoročnih kreditov. Kratkoročne sva pa potem hitro odplačala.
Ampak če pogledam sedaj: v trgovino hodimo in brezglavo kupujemo stvari, ki jih sploh ne rabimo. Če primerjamo izbor oblačil sedaj in prej … imamo vse kar si zaželimo (trgovine, splet), v resnici pa še vedno rabimo par hlač, nekaj majic in nekaj za obut – vsi pa verjetno imamo nebroj tega. Enako dopusti: prej smo šli na morje, in smo se na krk vozili 5 ur – šli smo pa na dopust seveda 1x letno. Smučanje za kak dan ali dva.
Zdaj pa gremo na dopuste par krat na leto, nekateri hodijo izključno tujina. Pomislite samo, kako opremo za smučanje imamo sedaj in kakšna je bila nekoč. To pa vse stane… Kakšne ceste so bile nekoč in po kakšnih se vozimo sedaj …
Tako je moje mnenje, da imamo sedaj več, kot smo imeli nekoč, vendar tudi zahtevamo vedno več in z ničemer nismo zadovoljni. Skratka, vsi smo se razvadili in bi vedno več več…
Z možem imava oba nadpovprečne plače. Ampak v bistvu delama zato, da lahko nato gremo na dopust, da se odpočijemo. Da se lahko lepo oblečemo, ko gremo v službo (privat imam dovolj kavbojke in kako majčko). Ker sva veliko na terenu, moramo imeti dober avto …
Jaz sem nekaj časa razmišljala o tem, da se odselimo – predvsem zaradi tega potrošniškega vzdušja. Pa mož in predvsem hčera nista bila za to:)
lp,m.
Rojen sem bila leta 1978, pa se vseeno spomnim, kako v časih pred osamosvojitvijo Slovenije nisem imela ničesar. Za svojo prvo žepnino sem si kupila kilo banan, ki se jih je le redkokdaj dalo dobiti, in to je bil strašanski luksuz. Dvakrat letno smo hodili v Celovec, kjer sem si ponavadi kupila kake barvice, flumastre in malo lepše šilčke, da sem v šoli bolj fensi izpadla. Obleke, ki si jih kupil, so bile slabe kvalitete, obupnih krojev in katastrofalnih barv. V trgovinah si pralni prašek lahko kupoval le dopoldne, kajti ko je dnevna zaloga pošla, jih enostavno nisi več dobil.
So pa res imeli dosti več nesposobni, neumni in leni ljudje, katerih edina kvaliteta je bila, da so poznali “ta prave”, da so lezli v rit komunajzerjem in da so bili člani Partije. Ja, takšnim se pa najbrž res toži po starih časih.[/quote]
Verjetno so tisti res imeli več, a tudi mi, ki nismo poznali nobenega ta pravega in nismo bili v partiji, smo imeli vsega dovolj. Mislim, da načrtno zavajaš ljudi in lažeš, kako hudo je bilo v tistih letih! Ti kot razvajena 13 letnica s pubertetniškimi težavami pa res nisi mogla objektivno presojati! Moji starši so bili med tistimi z najnižjimi dohodki, pa je bilo vsega dovolj. Tudi obleke niso bile slabe kvalitete, se ti zdi Mura, Lisca slaba kvaliteta? Ne vem kako da smo mi imeli pogosto banane, če se jih je tako težko dalo dobiti? Pa tudi če jin ne bi bilo, veliko bolj zdravo je jesti domače in sezonsko sadje. Sama sem v šoli lepo izpadla tudi brez fensi šilčkov, 1x letno sem pa res šla na izlet v Italijo in si kupila kak zanimiv zvezek. Saj tudi zdaj vedno dobiš v tujini kaj takega, kar pri nas nimamo. In v tistih letih sem kot študentka vsako leto šla s prijatelji za 1 teden v tujino, zdaj bi si to težko privoščila.
Se strinjam. Okrog leta 90 sem zaslužila cca 250 takratnih mark in od tega sem odštela za položnice, z minimalnim vrtcem (mož brezposelen), v garsonjeri, brez najemnine, cca 200 mark. Še vedno sem na istem delovnem mestu in zaslužim 1100 eur, kar sicer ni veliko, položnice pa znašajo cca 400 eur, z dvema velikima otrokoma in brez najemnine seveda…Sem v JS, tako, da imam plačo že vsa leta nekje okrog povprečja.
Cena pralnega stroja je bila tri moje plače, avto pa misija nemogoče… Spomnim se, da bi za mesečno porabo Pampersk (v ITaliji seveda), odšteti 50 mark, zato jih seveda nismo kupovali…[/quote]
Zakaj zavajaš?
Ne verjamem ti. Ker leta 90 je imela moja mati kot navadna delavka na minimalcu okoli 7.000din plače in to je bilo takrat okoli 1000 markovičevih mark.[/quote]
Glej, če imaš ti slab spomin, je moj dober…taka blaginja je trajala vsega eno leto ljubica…potem pa so rubili na lizig najete mazde in podoben luksuz, ker je prišla taka inflacija 🙂
Rojen sem bila leta 1978, pa se vseeno spomnim, kako v časih pred osamosvojitvijo Slovenije nisem imela ničesar. Za svojo prvo žepnino sem si kupila kilo banan, ki se jih je le redkokdaj dalo dobiti, in to je bil strašanski luksuz. Dvakrat letno smo hodili v Celovec, kjer sem si ponavadi kupila kake barvice, flumastre in malo lepše šilčke, da sem v šoli bolj fensi izpadla. Obleke, ki si jih kupil, so bile slabe kvalitete, obupnih krojev in katastrofalnih barv. V trgovinah si pralni prašek lahko kupoval le dopoldne, kajti ko je dnevna zaloga pošla, jih enostavno nisi več dobil.
So pa res imeli dosti več nesposobni, neumni in leni ljudje, katerih edina kvaliteta je bila, da so poznali “ta prave”, da so lezli v rit komunajzerjem in da so bili člani Partije. Ja, takšnim se pa najbrž res toži po starih časih.[/quote]
Kako so ti starši dali žepnino, če ti še banan niso hoteli kupit?
Jaz sem letnik 1974, imela sem vse, od Barbike, fensi oblekic iz Italije, svinčnikov in barvic iz Avstrije, prašek in kofe smo kupovali v Avstriji itd., vsako leto na morje in na smučanje! Moja starša sta bila navadna delavca.
Od kolegice mama je bila čistilka in samohranilka. V teh gnilih 80-ih je sama postavila hišo, sicer majhno, ampak hišo. Pokaži mi danes čistilko, ki lahko postavi hišo s svojo 500€ plačo!
Če so bila ta 80. res tako gnila, zakaj je potem generacija, ki se je v teh letih osamosvaja, tako uspešna? V 80.-ih so dobili takoj po šoli službe in kredite za stanovanja. Kdo bo danes mlademu dal kredit? In še večje vprašanje: kako ga bo odplačeval?!
A veš kaj, res je, da pri nas ni bilo Wrigleys žvečilk in Milka čokolade, zato pa, ko smo šli v A ali I, je bilo ful hudo, ko smo prišli domov z zalogo žvečilk za cel mesec! Tega občutka danes ni več in bil je ful dober občutek!
Neverjetno sprevračanje dejstev.
Zadnjih 20 let smo imeli “eno samo” vlado …. /če parafriziram tvojo trditev/
Najmanj kar smo imeli sta bili dve vladi – “leva” in “desna” oziroma dva razvojna koncepta, kako ustvarjati svojo prihodnost. V resnici pa smo imeli kar nekaj vlad z različnimi koalicijskimi “miksi” koncepti in tudi ljudmi, ki so te vlade sestavljali, čeprav se nekateri posamezniki ponavljajo.
Pa si poglejno bistvena dva razvojna koncepta, ki ju popularno imenujemo levi oziroma desni.
Levi razvojni koncept je bil “na vladi” vsaj 15 let s tem, da imamo že 45 let izkušenj kakšen je. Desni razvojni koncept pa ima 5 let tradicije s prekinitvami, kar je absolutno premalo za končno sodbo o njegovi pravilnosti ali napačnosti.
Zanimivo pa je, da nam zgledne države (Avstrija, Nemčija, Švica,…) ves ta čas temeljijo le na tem desnem razvojnem konceptu, torej mora biti nekaj na tem. Celo Švedska kot “vzorčni primer dobre leve/socialistične prakse v 70 letih prejšnega stoletja se je prepolarizirala mnogo bolj na desno.
Mislim, da to vsakemu ki razmišlja s svojo glavo, pove več kot dovolj.
PS: Da, od moža se lahko ločiš. Potem lahko živiš sicer brez njega (kot samohranilka) toda če se vrnem na analogijo (mož = vlada) potem ti preostane le zamenjava za drugega.
Ravno to počnemo zadnjih 20 let, pri tem pa lahko izbirame med dvema karakterjema (levim ali desnim) ne glede na to ali je možu ime Janez, Borut, Zoran, Milan, Andrej, ….
Nekateri so zapravljivi pijanci, drugi pa adružinski karieristi. Tretjih pa ni na vidiku …
Po spremljanju siceršnjih osebnih zgodb tu na monu je več kot jasno, da si premnoge ženske izberete neprimerne može in z njimi vztrajate, čeprav so prevaranti, kurbirji, pijanci, ….. Torej kako misliš, da so/ste taiste mone sposobne izbrati bolj primernega moža/vlado, če ste že v zasebnem življenju tako zmotljive?
O, spet Portugalec! Ki samo flanca enkrat tako, drugič drugače, kot mu predpišejo!
Čez 1 teden boste pa spet pisali, da je treba sprejeti vsako delo, za vsako ceno![/quote]
Jasno, sprejeti vsako delo pomeni delat in ne crknit, kaj pa je še bolj važno, vstop na trg dela, od takrat dalje pa vsak sam nosi odgovornost, za svoj uspeh (plačo).
Neumnosti pa mi predpišeš ti in takšni tebi podobni, potem pač iščeš krivdo-odgovornost na drugih.
Neverjetno sprevračanje dejstev.
Zadnjih 20 let smo imeli “eno samo” vlado …. /če parafriziram tvojo trditev/
Najmanj kar smo imeli sta bili dve vladi – “leva” in “desna” oziroma dva razvojna koncepta, kako ustvarjati svojo prihodnost. V resnici pa smo imeli kar nekaj vlad z različnimi koalicijskimi “miksi” koncepti in tudi ljudmi, ki so te vlade sestavljali, čeprav se nekateri posamezniki ponavljajo.
Pa si poglejno bistvena dva razvojna koncepta, ki ju popularno imenujemo levi oziroma desni.
Levi razvojni koncept je bil “na vladi” vsaj 15 let s tem, da imamo že 45 let izkušenj kakšen je. Desni razvojni koncept pa ima 5 let tradicije s prekinitvami, kar je absolutno premalo za končno sodbo o njegovi pravilnosti ali napačnosti.
Zanimivo pa je, da nam zgledne države (Avstrija, Nemčija, Švica,…) ves ta čas temeljijo le na tem desnem razvojnem konceptu, torej mora biti nekaj na tem. Celo Švedska kot “vzorčni primer dobre leve/socialistične prakse v 70 letih prejšnega stoletja se je prepolarizirala mnogo bolj na desno.
Mislim, da to vsakemu ki razmišlja s svojo glavo, pove več kot dovolj.
PS: Da, od moža se lahko ločiš. Potem lahko živiš sicer brez njega (kot samohranilka) toda če se vrnem na analogijo (mož = vlada) potem ti preostane le zamenjava za drugega.
Ravno to počnemo zadnjih 20 let, pri tem pa lahko izbirame med dvema karakterjema (levim ali desnim) ne glede na to ali je možu ime Janez, Borut, Zoran, Milan, Andrej, ….
Nekateri so zapravljivi pijanci, drugi pa adružinski karieristi. Tretjih pa ni na vidiku …
Po spremljanju siceršnjih osebnih zgodb tu na monu je več kot jasno, da si premnoge ženske izberete neprimerne može in z njimi vztrajate, čeprav so prevaranti, kurbirji, pijanci, ….. Torej kako misliš, da so/ste taiste mone sposobne izbrati bolj primernega moža/vlado, če ste že v zasebnem življenju tako zmotljive?[/quote]
Podpišem z vsemi štirimi.
Kot vidiš se je debata razvila v marsikaj a to ne izpodbija dejstva o bistvenih stvareh.
– današnje stanje je nedvomno slabo oziroma zelo slabo
– v preteklosti smo imeli tudi podobno slaba stanja (koneckoncev je Juga tudi zato razpadla, ker ni bilo vse tako zelo fajn kot tu nekatere trdijo)
– vsako dobro ali slabo stanje ima svoje vzroke
– brez analiziranja in razumevanja vzrokov je skoraj nemogoče izbrati pravilno pot iz krize
– v pomoč in razumevanje vzrokov so nam lahko primeri (dobri in slabi) drugih narodov in držav.
Skratka naštel sem ti nekaj dejstev, sedaj pa je na tebi (in tvojih prijateljih) če boste znali povezati te točke v širšo sliko. Osebno menim, da se rešitev za prihodnost skriva v razumevanju preteklosti.
Za začetek pa si poskusite odgovoriti, kaj je Avstrija v preteklosti počela drugače kot mi, da je danes tako uspešna?
Rojen sem bila leta 1978, pa se vseeno spomnim, kako v časih pred osamosvojitvijo Slovenije nisem imela ničesar. Za svojo prvo žepnino sem si kupila kilo banan, ki se jih je le redkokdaj dalo dobiti, in to je bil strašanski luksuz. Dvakrat letno smo hodili v Celovec, kjer sem si ponavadi kupila kake barvice, flumastre in malo lepše šilčke, da sem v šoli bolj fensi izpadla. Obleke, ki si jih kupil, so bile slabe kvalitete, obupnih krojev in katastrofalnih barv. V trgovinah si pralni prašek lahko kupoval le dopoldne, kajti ko je dnevna zaloga pošla, jih enostavno nisi več dobil.
So pa res imeli dosti več nesposobni, neumni in leni ljudje, katerih edina kvaliteta je bila, da so poznali “ta prave”, da so lezli v rit komunajzerjem in da so bili člani Partije. Ja, takšnim se pa najbrž res toži po starih časih.[/quote]
Verjetno so tisti res imeli več, a tudi mi, ki nismo poznali nobenega ta pravega in nismo bili v partiji, smo imeli vsega dovolj. Mislim, da načrtno zavajaš ljudi in lažeš, kako hudo je bilo v tistih letih! Ti kot razvajena 13 letnica s pubertetniškimi težavami pa res nisi mogla objektivno presojati! Moji starši so bili med tistimi z najnižjimi dohodki, pa je bilo vsega dovolj. Tudi obleke niso bile slabe kvalitete, se ti zdi Mura, Lisca slaba kvaliteta? Ne vem kako da smo mi imeli pogosto banane, če se jih je tako težko dalo dobiti? Pa tudi če jin ne bi bilo, veliko bolj zdravo je jesti domače in sezonsko sadje. Sama sem v šoli lepo izpadla tudi brez fensi šilčkov, 1x letno sem pa res šla na izlet v Italijo in si kupila kak zanimiv zvezek. Saj tudi zdaj vedno dobiš v tujini kaj takega, kar pri nas nimamo. In v tistih letih sem kot študentka vsako leto šla s prijatelji za 1 teden v tujino, zdaj bi si to težko privoščila.[/quote]
Sem tudi sam rojen 1978 in se tudi tega obdobja spominjam podobno kot “za kajzerco”.
Kar se oblek tiče je bila večina jugoslovanskih izdelkov naveden “pofl”, ki ni bil niti tako poceni – obleke so se razbarvale, skrčile, sčasoma raztrgale. Takrat sem bil ravno v neki čudni fazi rasti in sem imel dokaj dolge noge in za mene ni bilo normalnih hlač nikjer, razen seveda preko meje v gnilem kapitalizmu.
Ko smo se preselili v hišo smo hkrati plačali premog za kurjavo. To je bilo septembra, dobili smo ga sredi novembra, ker ga prej ni bilo.
Inflacija je bila tako visoka, da se računala mesečno (konec 1980) in ti je požrla vse prihranke in tudi ostanek plače, če nisi takoj kupil deviz.
Astronomske carine na vse izdelke iz tujine; “redukcije električnega toka”, plačevanje telefonskega priključka 3 leta preden smo ga dejansko dobili (dvojčka, čeprav smo plačevali za normalen priključek), devalvacija dinarja (mislim da 2x – v desetih letih – lol)…
Res pa se ne spomnim, da stradal banan.
Res ne vem, kaj se ti je dogajalo, verjetno si bila celo na Golem otoku, glede na tvoje prispevke tukaj.
Jaz, ki sem živela tudi takrat, lahko povem, da je bilo v materialnem smislu res drugače. Ni bilo revščine, sploh ne- in ni bilo takega kopičenja dobrin, ki to pravzaprav niso! Ni bilo nevrotičnega šopingiranja, ni bilo take izbire v trgovinah. Oblačila, ki si jih kupil, niso bila poceni (kot pofl, ki ga sedaj prodajajo), so bila pa kvalitetna. (vintage vedno bolj aktualen, ane?
Lahko (in smo) čez mejo kupovali kavbojke-sploh ni primerjave z zdajšnjo izbiro.Več je bilo solidarnosti in prijaznosti med ljudmi, vzdušje pa precej drugačno, kot sedaj. Moja najboljša prijateljica je hodila k verouku, lahko bi tudi jaz, pa mi tam ni bilo všeč, dobivali smo štipendije in iz mojega kroga smo vsi (lahko) doštudirali.[/quote]
in kaj ti prepričuje, da bi živela na tak način kot takrat?
Vau lahko smo čez mejo kupovali kavbojke – in to naj bi bil vrhunec sreče ali kaj? Danes grem v BTC in imam vse pred nosom. Če ti kupuješ nekvalitetna oblačila – tvoj problem, jaz jih ne. Ti očitno pogrešaš čase, ko smo v vrstah stali za liter olja, pa par – nepar za vožnjo z avtomobilom, pa visoko inflacijo, ko v trgovinah sploh niso več pisali cen, ker s bile popoldan višje kot zjutraj….
Moji otroci me gledajo, ko da bi z lune padla, ko jim to razlagam! Moji otroci živijo svetlobna leta boljše kot sem jaz.
Kar se tiče pa Golega otoka – moj oče je imel skozi UDBO za vratom, ker je bil kot prepričan anitkomunist pač trn v peti režima.
p.s. v časih yuge je bilo veliko revščine, pa če si jo ti opazila ali ne….
Neverjetno sprevračanje dejstev.
Zadnjih 20 let smo imeli “eno samo” vlado …. /če parafriziram tvojo trditev/
Najmanj kar smo imeli sta bili dve vladi – “leva” in “desna” oziroma dva razvojna koncepta, kako ustvarjati svojo prihodnost. V resnici pa smo imeli kar nekaj vlad z različnimi koalicijskimi “miksi” koncepti in tudi ljudmi, ki so te vlade sestavljali, čeprav se nekateri posamezniki ponavljajo.
Pa si poglejno bistvena dva razvojna koncepta, ki ju popularno imenujemo levi oziroma desni.
Levi razvojni koncept je bil “na vladi” vsaj 15 let s tem, da imamo že 45 let izkušenj kakšen je. Desni razvojni koncept pa ima 5 let tradicije s prekinitvami, kar je absolutno premalo za končno sodbo o njegovi pravilnosti ali napačnosti.
Zanimivo pa je, da nam zgledne države (Avstrija, Nemčija, Švica,…) ves ta čas temeljijo le na tem desnem razvojnem konceptu, torej mora biti nekaj na tem. Celo Švedska kot “vzorčni primer dobre leve/socialistične prakse v 70 letih prejšnega stoletja se je prepolarizirala mnogo bolj na desno.
Mislim, da to vsakemu ki razmišlja s svojo glavo, pove več kot dovolj.
PS: Da, od moža se lahko ločiš. Potem lahko živiš sicer brez njega (kot samohranilka) toda če se vrnem na analogijo (mož = vlada) potem ti preostane le zamenjava za drugega.
Ravno to počnemo zadnjih 20 let, pri tem pa lahko izbirame med dvema karakterjema (levim ali desnim) ne glede na to ali je možu ime Janez, Borut, Zoran, Milan, Andrej, ….
Nekateri so zapravljivi pijanci, drugi pa adružinski karieristi. Tretjih pa ni na vidiku …
Po spremljanju siceršnjih osebnih zgodb tu na monu je več kot jasno, da si premnoge ženske izberete neprimerne može in z njimi vztrajate, čeprav so prevaranti, kurbirji, pijanci, ….. Torej kako misliš, da so/ste taiste mone sposobne izbrati bolj primernega moža/vlado, če ste že v zasebnem življenju tako zmotljive?[/quote]
Draga kajzarica, vlada je bila vsa taleta praktično ista. Eni in isti ljudje so bili zadnjih 20 let na vrhu, enkrat v eni stranki, drugič v drugi, enkrat v vladi, drugič v opoziciji. Zdaj potrebujemo tiste tretje, svež veter, ki bi zamenjal obstoječe! Problem je, da se ti stari ne bodo kar tako umaknili! Pri zadnjih volitvah ni bilo nobene izbire. Nobenemu od kandidatov nihče ni mogel 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zaupati in vsak je izbiral tistega, za katerega je mislil, da je manjše zlo! Marsikdo bi bil raje samohranilec, a tu je tako, da nekoga moraš imeti v vladi, izbire pa ni, ker nihče ne more priti zraven.
Res ne vem, kaj se ti je dogajalo, verjetno si bila celo na Golem otoku, glede na tvoje prispevke tukaj.
Jaz, ki sem živela tudi takrat, lahko povem, da je bilo v materialnem smislu res drugače. Ni bilo revščine, sploh ne- in ni bilo takega kopičenja dobrin, ki to pravzaprav niso! Ni bilo nevrotičnega šopingiranja, ni bilo take izbire v trgovinah. Oblačila, ki si jih kupil, niso bila poceni (kot pofl, ki ga sedaj prodajajo), so bila pa kvalitetna. (vintage vedno bolj aktualen, ane?
Lahko (in smo) čez mejo kupovali kavbojke-sploh ni primerjave z zdajšnjo izbiro.Več je bilo solidarnosti in prijaznosti med ljudmi, vzdušje pa precej drugačno, kot sedaj. Moja najboljša prijateljica je hodila k verouku, lahko bi tudi jaz, pa mi tam ni bilo všeč, dobivali smo štipendije in iz mojega kroga smo vsi (lahko) doštudirali.[/quote]
in kaj ti prepričuje, da bi živela na tak način kot takrat?
Vau lahko smo čez mejo kupovali kavbojke – in to naj bi bil vrhunec sreče ali kaj? Danes grem v BTC in imam vse pred nosom. Če ti kupuješ nekvalitetna oblačila – tvoj problem, jaz jih ne. Ti očitno pogrešaš čase, ko smo v vrstah stali za liter olja, pa par – nepar za vožnjo z avtomobilom, pa visoko inflacijo, ko v trgovinah sploh niso več pisali cen, ker s bile popoldan višje kot zjutraj….
Moji otroci me gledajo, ko da bi z lune padla, ko jim to razlagam! Moji otroci živijo svetlobna leta boljše kot sem jaz.
Kar se tiče pa Golega otoka – moj oče je imel skozi UDBO za vratom, ker je bil kot prepričan anitkomunist pač trn v peti režima.
p.s. v časih yuge je bilo veliko revščine, pa če si jo ti opazila ali ne….[/quote]
Brez veze je tvoj sarkazem, pa trikrat hura za tvoje otroke, da bi jim le dobro šlo!
80 so bila zlata leta. Res da ni bilo dobrin, bilo pa je vse osnovno. Denarja je bilo dovolj, samo ga nisi imel za kaj zapravit. To pa je samo pozitivno! Ni bilo brezglavega potrošništva, preživljanja popoldnevov v šoping centrih, čepenja pred televizijo in računalnikom in norenja po dejavnostih. Jaz sem imela enkratno otroštvo, čeprav smo morali po Milko v Avstrijo, po kavbojke pa v Italijo. A je to mogoče nujno za srečo? Kolikor vas berem, očitno res.
Veliko občutka, da je vse narobe, vam vliva dejstvo, da si pač ne morete kupiti vsega.
Je na žalost veliko ljudi tik pred breznom, ki jim zmanjkuje najnujnejšega, veliko je pa takih, ki najnujneše imajo, ampak je pač premalo.
Bila sem polnoletna, šla na faks, ko se je začelo markovičevo leto, šoping v avstriji in italiji, slovenci smo takrat prvič ugledali potrošniški kapitalizem. Prej je bilo življenje drugačno. Če si le bil pripravljen delat, si dostojnioo živel. Izbire in razkošja ni bilo, ampak take revščine in razlik kot danes pa tudi ne. Avti, tehnične zadeve, radio, gramofon, ….to je bilo zelo drago, ostalo smo pač kupovali domače, slovensko ali iz bivše juge in je šlo.
Po markovičevem letu in potem osamosvojitvi (91, 92, 93..) je bila katastrofa. V moji občini so bile čisto vse firme (pa prej paradni konji, tudi v evropi poznani) tik pred zlomom. Služb nobenih, stopnja brezposelnosti čez 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
O razmerjih med plačami, in kaj si za ta denar lahko kupil, je bilo že govora. Tudi o cenah določenih vrst artiklov. Ene stvari so danes smešno poceni v primerjavi z takrat, nekaterre so danes zelo drage, v primerjavi s takrat. Razmerja so bila popolnoma drugačna kot sedaj…
Za 100nem.mark sem plačala najvišjo kategorijo študentskega doma, vlak za domov štirikrat na mesec, za nekaj hrane, ostalo še za kino, kakšen kos obleke in kakšno žuranej. Danes za 50€????? In potem sem enkrat ugledala v izložbi italjanske čevlje, ki so koštali pol moje štipendije!!! Mi smo živeli v drugih cenovnih razmerjih, zato so v jugo hodili na dopust nemški socialni podpiranci, ker je bilo za njih vse poceni.
No danes je stopnja prezposelnosti pod 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} ampak kriza je udarila drugače. Pa tudi živimo drugače, ker za pošteno delo ni dostojnega življenja. To se je obrnilo tam nekje 2003 …..in je povezano z vsemoi političnimi in takjkunskimi zgodbami.
Se strinjam. Okrog leta 90 sem zaslužila cca 250 takratnih mark in od tega sem odštela za položnice, z minimalnim vrtcem (mož brezposelen), v garsonjeri, brez najemnine, cca 200 mark. Še vedno sem na istem delovnem mestu in zaslužim 1100 eur, kar sicer ni veliko, položnice pa znašajo cca 400 eur, z dvema velikima otrokoma in brez najemnine seveda…Sem v JS, tako, da imam plačo že vsa leta nekje okrog povprečja.
Cena pralnega stroja je bila tri moje plače, avto pa misija nemogoče… Spomnim se, da bi za mesečno porabo Pampersk (v ITaliji seveda), odšteti 50 mark, zato jih seveda nismo kupovali…[/quote]
Zakaj zavajaš?
Ne verjamem ti. Ker leta 90 je imela moja mati kot navadna delavka na minimalcu okoli 7.000din plače in to je bilo takrat okoli 1000 markovičevih mark.[/quote]
Povprečne neto plače:
1991 – 43 evrov
2006 – 773 evrov
2009 – 925 evrov
Surs
Kdo zdaj zavaja? Tistih časov gotovo ne bom pozabila. Za ene navadne usnjene škornje si delal skoraj cel mesec (seveda si jih moral kupiti v Italiji). Podatki, ki sem jih navedla, so za čas okrog osamosvojitve in držijo kot pribito. S takratno sodelavko se tega spominjava vsakič, ko se srečava…
Še leta po tistem nisem dosegla 1000 mark oziroma takratnih lir. Čistilka v Italiji je imela kakih 800 mark (800000 lir), mi pa smo bili še dolga leta daleč zadaj…
Je pa nekaj res. V sedanji državi ni nobenega nacionalnega ponosa, nobenega sožitja, neke pozitivne energije…Saj vem, to je zato, ker bla, bla, bla…
Zorni koti gledanja bodo vedno različni. Ni vseeno, v kakšni družini si se rodill, to je prvo. Vseeno pa v “dobrih starih časih” ni bilo takih razlik v slojih, kot so sedaj. Huda razlika je, da si včasih lahko dobil delo, služba za nedoločen čas je pomenila garancijo in varnost. Veliko ljudi si je lahko postavilo hiše z delavskimi plačami brez dolgoročnih kreditov. V trgovinah (ki so bile bistveno manjše od današnjih) res nisi imel velike izbire, vendar tudi potrošniški duh ni bil takšen kot je danes, ko si zguba, če si ne moreš kaj dosti privoščiti. Kaj ti pomagajo polne police izdelkov, če lahko mimo njih samo hodiš in paseš oči. Samo tega tavišji sloj ne razume, zato misli, da je vse tako na dlani in dostopno. Včasih je bila inovacija nekaj posebnega. Lahko je bilo biti kreativen in izstopiti iz povprečja. Dandanes je trg zasičen, težko je prodreti brez nečednih poslov, težko je postati prepoznaven, za vse česar se lotiš rabiš milijon papirjev in zagotovil za standarde, včasih je šlo vse lažje. Mislim da je za pesimizem krivo ravno stanje odraščajočih in mladih družin, ki se znajdejo na samem štartu v stiski in bedi. Nekateri res krivi sami, nekateri pač prepošteni, da bi se znašli še na drug način. Nekateri brez staršev, ki jih za štart oprtajo s svojimi prihranki in pomagajo z vezami do služb.
Ja tako je. Smo taki in drugačni. Vendar pa ni pravično, da se obsojamo kar nasplošno. Vsak zase ve, kje se nahaja, kaj zasluži, kako je do blaginje prišel, kaj si lahko privošči. Dejstvo pa je, da se čisto pošten v teh časih zagotovo ne splača biti.
Kot vidiš se je debata razvila v marsikaj a to ne izpodbija dejstva o bistvenih stvareh.
– današnje stanje je nedvomno slabo oziroma zelo slabo
– v preteklosti smo imeli tudi podobno slaba stanja (koneckoncev je Juga tudi zato razpadla, ker ni bilo vse tako zelo fajn kot tu nekatere trdijo)
– vsako dobro ali slabo stanje ima svoje vzroke
– brez analiziranja in razumevanja vzrokov je skoraj nemogoče izbrati pravilno pot iz krize
– v pomoč in razumevanje vzrokov so nam lahko primeri (dobri in slabi) drugih narodov in držav.
Skratka naštel sem ti nekaj dejstev, sedaj pa je na tebi (in tvojih prijateljih) če boste znali povezati te točke v širšo sliko. Osebno menim, da se rešitev za prihodnost skriva v razumevanju preteklosti.
Za začetek pa si poskusite odgovoriti, kaj je Avstrija v preteklosti počela drugače kot mi, da je danes tako uspešna?[/quote]
Zakaj je bila Juga v krizi in je razpadla?
Mislim, da nas z dolgovi Juge samo farbajo in da ti dolgovi (ki so res bili), še zdaleč niso glavni vzrok za krizo. Spomniti se je treba, da se je po Titovi smrti pes utrgal z verige in se je začelo krasti na veliko!
Ne vem, zakaj imam občitek, da je to zelo podobno današnjemu času????
Zakaj je Avstrija uspešna? Ker se pri njih ne krade in vsako tako dejanje kaznovano!
Res ne vem, kaj se ti je dogajalo, verjetno si bila celo na Golem otoku, glede na tvoje prispevke tukaj.
Jaz, ki sem živela tudi takrat, lahko povem, da je bilo v materialnem smislu res drugače. Ni bilo revščine, sploh ne- in ni bilo takega kopičenja dobrin, ki to pravzaprav niso! Ni bilo nevrotičnega šopingiranja, ni bilo take izbire v trgovinah. Oblačila, ki si jih kupil, niso bila poceni (kot pofl, ki ga sedaj prodajajo), so bila pa kvalitetna. (vintage vedno bolj aktualen, ane?
Lahko (in smo) čez mejo kupovali kavbojke-sploh ni primerjave z zdajšnjo izbiro.Več je bilo solidarnosti in prijaznosti med ljudmi, vzdušje pa precej drugačno, kot sedaj. Moja najboljša prijateljica je hodila k verouku, lahko bi tudi jaz, pa mi tam ni bilo všeč, dobivali smo štipendije in iz mojega kroga smo vsi (lahko) doštudirali.[/quote]
in kaj ti prepričuje, da bi živela na tak način kot takrat?
Vau lahko smo čez mejo kupovali kavbojke – in to naj bi bil vrhunec sreče ali kaj? Danes grem v BTC in imam vse pred nosom. Če ti kupuješ nekvalitetna oblačila – tvoj problem, jaz jih ne. Ti očitno pogrešaš čase, ko smo v vrstah stali za liter olja, pa par – nepar za vožnjo z avtomobilom, pa visoko inflacijo, ko v trgovinah sploh niso več pisali cen, ker s bile popoldan višje kot zjutraj….
Moji otroci me gledajo, ko da bi z lune padla, ko jim to razlagam! Moji otroci živijo svetlobna leta boljše kot sem jaz.
Kar se tiče pa Golega otoka – moj oče je imel skozi UDBO za vratom, ker je bil kot prepričan anitkomunist pač trn v peti režima.
p.s. v časih yuge je bilo veliko revščine, pa če si jo ti opazila ali ne….[/quote]
V času Juge so še Makedonci, ki jim je bil Trst svetlobne milje daleč, hodili “čez mejo” po kavbojke. Denar je bil!
Danes si jaz, ki mi je BTC čez cesto, težko privoščim vsak mesec nakup garderobe. Kakršni časi prihajajo, pa zgleda, da bo še za hrano kriza. Mi čisto nič ne pomaga, če imam štacune pred nosom.
Če ostanem kar pri tem primeru. Ne, nisi ti kradla, lagala, itd., ampak če hočeš svoje gospodinjstvo postavit na noge kljub zapravljivemu možu, boš pač predlagala svoji družini, da morate vsi šparati. In če se mož kljub temu noče odpovedat počitnicam, boste zategnili pas pri vsem drugem: pri kurjavi, pri naročninah, pri hrani, pri obleki….
Seveda imaš vso pravico vztrajati pri tem, da nisi ti kriva za nastalo slabo situaciji in da je zato ne boš reševala. Vso pravico imaš, da trošite toliko kot doslej (s počitnicami vred), ampak potem se boš morala čez par let sprijazniti s tem, da ste zaradi svoje prevelike porabe in premajhnega dohodka zašli v tak minus, da boste morali prodati avto, hišo, se preseliti v manjše stanovanje, ukiniti počitnice in kljub temu zategniti pas tudi pri vsem drugem, saj bo treba vrniti dolgove, ki so se medtem nabrali.[/quote] … je edina rešitev ločitev!