Je čas…
Ja, prav porkiš, bemtiš in še kaj:
tolk sem se ustrašila, tolk, tolk,
tolk, da moram zdej nekam iti. Jani,
ne počni več tega, brkov pa ti nikoli
nisi imel, al koko?????? Eh, zdej pa
res ne vem, si me pa fino nategnu,
to ti pa priznam ………………………..
Ma Jani, ne sprašuj me ti mene, kam sem
dol pri Kitajcu gledala. …. kam sem pa sploh
lahko gledala, ko si se začel “dvigati” izza
mize meni v pozdrav in sem samo narahlo
dobivala naklon v križu, da sem te uzrla …..
ee………eee……. tam zgoraj ……. bemtiš!
A brki da so tudi bili ???? Sorči Janči, sorči …..
ja, hm, no ja, a veš, …..hm, …… vidi se pri
čoveku veliko druzga prej, hm, no ja, kot
brke …….. ha, ha, ha, ha, ha, tako se zdejle
režim, da odmeva po celi hiši, hvala bogu, da
vsi vedo, da je črna lunca in da mi ne zamerijo
moje veselosti in norosti …………
Le še prijatelju K.R. bi rada nekaj lepega povedala, pa ga ni in ni na spregled. Jani, kaj meniš, kje se skriva vragec, a? Spet na kakšnem sestanku, kajne, mesece in mesece trajajočem …………………………..
Ja Jani, potem pa eno cmoko ne na brke ne…in le uči se ja…jutri te caka izpit…kajne???
Okej, lepo preživi učeno tale dan, vsake toliko časa, pa le prisveti sem namesto mene…jaz pa te zamenjam, ko tebe ne bo…ali pa bova imela srečo in bova oba skupaj svetila…pa-pa