Je izobrazba učitelja enaka kot izobrazba profesorja?
Ali morata imeti oba univerzitetno stopnjo?
Nekje sem prebrala, da imajo osnovnošolski učitelji nižjo izobrazbo od srednješolskih profesorjev. Je to res? Mi smo imeli v OŠ učiteljico slovenščine, ki je končala filozofsko fakulteto, smer slovenski jezik. V gimnaziji pa smo imeli profesorico slovenščine z enako končano izobrazbo. Ali to velja za vse predmete? Tudi za razredni pouk?
Imajo učiteljiv OŠ nižje plače od profesorjev v srednjih šolah oz. gimnazijah?
V bistvu je tako, v OŠ so načeloma zaposleni profesorji, ki so končali pedagoško fakulteto. Ta učiteljica iz OŠ, ki je končala FF, je verjetno morala delati pedagoške izpite.
Na SŠ so lahko zaposleni tudi ostali strokovnjaki, če so naredili pedagoške izpite (npr. strojni inženir naredi pedagoške izpite in lahko uči)
Učitelji RP je lahko samo tisti, ki je dokončal smer Razredni pouk na pedagoški fakulteti (stari univerzitetni program, novi bolonjski program, najdejo se tudi takšne stare učiteljice, ki so končale visoko pedagoško šolo oziroma 6. stopnjo)
V obeh primerih mora imeti učitelj/profesor univerzitetno izobrazbo. Je pa razlika, saj se za osnovne šole zahteva program s Pedagoške fakultete (npr. fizika, matematika, biologija, kemija …), za srednje šole pa je potrebna diploma prav s fakultete za predmet, ki ga profesor uči (npr. fiziki in matematiki morajo imeti narejeno Fakulteto za matematiko in fiziko, prof. slovenščine Filozofsko fakulteto.
V osnovnih šolah se tudi dopušča, da imajo učitelji tujih jezikov samo prekvalifikacijki tečaj (npr. za angleščino), če so drugače že diplomirali na Pedagoški fakulteti, na srednjih šolah pa moraš imeti diplomo iz tujega jezika na Filozofski fakulteti.
Seveda pa ni prepovedano, da z diplomo iz matematike na Fakulteti za matematiko in fiziko učiš v OŠ. Obratno – samo z diplomo s Pedagoške fakultete, pa ne moreš učiti v srednji šoli.
Ja vsi imajo univerzitetno izobrazbo. Zdaj po bolonjskem sistemu ne vem kako se točno reče.
Recimo zgodovina, geografija, angleščina… so v LJ samo na FF. Vsi dobijo naziv profesor geografije, angleščine… učijo pa potem ali v OŠ ali v SŠ.
Tako, da, če na FF študiraš slovenski jezik pedagoška smer dobiš naziv prof. slovenskega jezika. Učiš lahko v OŠ in SŠ.
Včasih pa je bilo nekako tako, da so OŠ učitelji imeli manj izobrazbe. Verjetno so že vsi v penziji.
Učitelji razredne stopnje zaključijo študij na pedagoški fakulteti in dobijo naziv učitelj razrednega pouka, učitelji predmetne stopnje pa praviloma zaključijo študij na drugih fakulteta, kjer študirajo nek svoj predmet, imajo pa pedagoško smer oz. pedagoške predmete. Nekateri te pedagoške predmete vpišejo tudi kasneje z neko obliko dodatnega izobraževanja in tako pridobijo naziv profesor. Stopnja izobrazbe je načeloma enaka, samo študij je drugačen. Pri razrednem pouku na pedagoški fakulteti imajo vzgojno izobraževalne predmete plus različne predmete, ki se jih poučuje na razredni stopnji (glasba, telovadba, slovenščina, spoznavanje okolja, matematika, …), na drugih fakultetah pa npr. študent študira fiziko in vse predmete povezane s fiziko, če želi postati profesor, pa mora opraviti še pedagoške predmete (didaktika, psiholofija, metode poučevanja ipd).
predstavljam, da bi imela recimo neka slavistka ali profesorica slovenščine isto izobrazbo kot predmetna učiteljica v 1., 2. 3….razredu. Če pomislim, kaj vse poučuje moja mati, kakšne priprave, koliko ve o slovenskem jeziku potem pa recimo učiteljica 3. razreda, ni primerjave. 1., 2., 3. r bi se še jaz upala učiti.
A reeesss? Če veš vse o didaktiki posameznega predmetnega področja, pedagogiki mlajših otrok, skupaj z razvojno psihologijo in psihologija otroka, da ne govorim o specialni didaktiki in pedagogiki, kar izvoli.
Ni vse v poznavanju učnih vsebin, veš?[/quote]
ne nakladaj!!![/quote]
Ti to resno? Še ena mamica, ki ima otroka v 2. razredu in misli, da obvlada vse????
Učitelj je poklic, profesor pa izobrazba.
Tako v OŠ kot v SŠ lahko postaneš učitelj s pedagoško kot filozofsko ali katero drugo fakulteto (+ tečaj).
Učitelji na razredni stopnji so profesorji razrednega pouka.
Nazivi se razlikujejo zaradi ostankov prejšnjega sistema, ko so učitelji v osnovni šoli imeli akademije (dvoletno fakulteto), učitelji na SŠ pa štiriletno fakulteto, je za pričakovati, da bomo učitelje v OŠ kaj kmalu začeli poimenovati po njihovih realnih nazivih torej profesorji.
Profesorji razrednega pouka so profesorji nekje zadnjih 20 let, prej so bili pa učitelji, saj so obiskovali samo akademijo.
Plače obojih so enake, odvisne od tega, v katerem plačnem razredu so. Profesor na OŠ in SŠ v istem plačnem razredu imata enako plačo.
poglejte, kaj se vaši otroci učijo v 2. ali 3. razredu potem pa poglejte učni načrt kakšnega profesorja na srednji šoli, o tem govorim, koliko znanja mora imeti en profesor, koliko priprav, pejt popravljat eseje celega razreda ali pa narek v 3. razredu, plača učiteljice v 3. ali pa profesorja v srednji šoli pa je približno enaka!!
Si poskusila oboje?
Jaz sem in ti povem, da je bistveno težje učiti v 1. razredu kot v 1. letniku srednje šole. Učitelj v SŠ spredava snov, kdor se nauči, se, kdor se ne, njegov problem. V 1. razredu pa mora učitelj uporabiti še in še didaktičnega znanja, da učencem z različnim predznanjem nekaj razloži tako, da bodo razumeli.
Je že res, da je snov v srednji šoli težja, je pa pot, kako to kar učiš, razložiti učencem, bistveno težja v nižjih razredih. Nižje kot si, težje je! In je za to potrebnega tudi več didaktičnega in psihološkega znanja, mnogo več od tistega, ki ga ima učitelj na SŠ. In seveda tudi priprav. Učitelji na SŠ jih skorajda ne pišejo, učiteljice na razredni stopnji pa imajo večinoma cele plahte, zraven pa izdelujejo še ves didaktični material.
Si poskusila oboje?
Jaz sem in ti povem, da je bistveno težje učiti v 1. razredu kot v 1. letniku srednje šole. Učitelj v SŠ spredava snov, kdor se nauči, se, kdor se ne, njegov problem. V 1. razredu pa mora učitelj uporabiti še in še didaktičnega znanja, da učencem z različnim predznanjem nekaj razloži tako, da bodo razumeli.
Je že res, da je snov v srednji šoli težja, je pa pot, kako to kar učiš, razložiti učencem, bistveno težja v nižjih razredih. Nižje kot si, težje je! In je za to potrebnega tudi več didaktičnega in psihološkega znanja, mnogo več od tistega, ki ga ima učitelj na SŠ. In seveda tudi priprav. Učitelji na SŠ jih skorajda ne pišejo, učiteljice na razredni stopnji pa imajo večinoma cele plahte, zraven pa izdelujejo še ves didaktični material.[/quote]
imam pa prijateljico, ki je učiteljica 2. razreda in mamo, ki je profesor slovenščine, ne moreš si predstavljati, koliko ur je popravljanja, velikokrat dolgo v noč, to so ure in ure trdega dela…zaradi tega mislim, da je delo učitelja in profesorja neprimerljivo.
No jaz pa sem.
Potem tvoja prijateljica dela ne opravlja tako kot bi ga morala ali pa tvoja mama pretirava. Tudi profesorji oz. predvsem profesorji razrednega pouka delajo pozno v noč, če delo opravljajo tako kot je treba. Da ne govorimo o tem, koliko zvezkov prinašajo domov ali popravljajo in pregledujejo v zbornici, sploh tisti, ki učijo v 1. razredu.
Učitelj razrednega pouka je po izobrazbi profesor. Eno leto na isti šoli uči v 1.r, že naslednje leto pa ga ravnatelj lahko da učit v 5.r. Poznati mora vso didaktiko za vse razvojne stopnje otrok od 6- 12 leta. Uči lahko še v 6.r mat in slj, pa vse predmete do 3.r, v 4. in 5.r NIT, DRU, glasbo, likovni, seveda SLJ in MAT. Obvladat mora torej vse učne načrte po vertikali, obvladat dinamiko razreda, poznati vse mogoče posebne potrebe, ki jih imajo danes učenci, psihologijo in komunikacijo za delo s starši, ki naj bi jim bil vedno na voljo..pa zvezki se do 5.r še pri vseh predmetih pregledujejo… ogromno dela, za tistega, ki dela dobro in odgovorno.
