Posploševati sicer ne gre, se pa kar strinjam s suzzanno.

Kolegica, rodila pri 41, danes stara 65, čudovito vzgojen sin, uspešen v šoli in pri športu. Družina se razume tako, da jih lahko ima marsikdo za zgled – mama pa se pri 40 ni deklarirala za staro, ampak je še danes precej bolj aktivna – telesno in umsko – od marsikatere pol mlajše ženske.

Pa ni edini tak primer, ki ga poznam.

meni se pa zdi to skrajno neumno razmišljanje

pri 40 letih namreč ni več samo po sebi umevno, da boš sploh uspela zanosit. čisto možno je, da bo tvoje telo do takrat žal že potrošilo svojo ovarijsko rezervo in boš lahko samo še upala na kakšno nadomestno materinstvo v tujini ali podarjeno jajčno celico.
je pa žalostno, da ljudje zaradi ekonomske situacije pri 30 letih ne morejo ustvarit družine. da pa so nezreli pri teh letih, se pa ne bi strinjala.

http://med.over.net/forum5/read.php?19,1020259,1020361#msg-1020361
http://www.medenosrce.net/pogled.asp?ID=1498

če misliš kdaj imet otroka, ti polagam na srce, da ne čakaš do 40 leta, ker ga potem mogoče sploh ne boš imela. je res, da jih ima kar nekaj ljudi šele takrat, ampak ni rečeno, da bo to tudi tebi uspelo

Jaz sem rodila pri 37.letih. En kup težav z zanositvijo in donositvijo. Ali je bilo zaradi let ali ne, pa ne vem.

Dopusti možnost, da nekateri pač nismo narejeni tako, da smo izpolnjeni le z materinstvom. Nikoli mi to ni bilo posebna prioriteta, ampak le ena od stvari, ki se v življenju zgodijo, ali pa tudi ne. Izpolnjuje te lahko tudi partnerski odnos, pa kariera, pa hobiji… materinstvo je seveda tudi ena izmed opcij – ampak če ti ni dano, pač kompenziraš drugje.

Pa da se razumemo – sina imam najraje na svetu in si danes življenja brez njega seveda tudi ne predstavljam. Point je v tem, da – če mi ne bi bilo dano biti mama – bi si zagotovo znala osmisliti življenje tudi s čim drugim.

Poudarjam, da je to spet samo moje mnenje. In (tole me je spreletelo, ko sem se zdajle brala): nikakor nočem s svojimi zapisi prizadeti katere, ki se npr. bori z neplodnostjo, to res ni moj namen. Nasprotno: vsem, ki si želijo biti mame, to iskreno privoščim takrat, ko je njim ok, pa naj bo to pri 20tih, ali pa pri 40tih.

Tukaj ste se zbrale samo take, ki tulite v isti rog.

Jaz iz okolice vidim obratno. Vidim prijateljico pri 39, ki ima dojenčka, ki če ne bi imela mame in tašče pri roki, bi se stegnila. Njen skoraj 50 letni mož pa se ob vsakem nošenju dojenčka s krči grabi za srce in hladno znoji. Ne morem si zamislit, da mora ena 70 letna babica nosit dojenčka celo dopoldne, ker je mama fuč, ker od 2.00 zjutraj ni spala, in to prvo noč, ko je dojenčka nekaj črvičilo, ker predtem je lepo spal. Kakšna mama je to? Mama brez enegije, mama, ki se je v 40 letih navadila na določeno komoditeto, ki ji prej ni bilo treba skrbet za nič drugega, razen zalit rože, zdaj pa naenkrat skrbi za dojenčka, ki nima on in off gumba. In tarna, tarna in tarna kako je njej težko.

Pa še to bom rekla. Ni edina. Res je ta iz zgornjega opisa najhujša, je pa še par drugih tam tam nekje z leti in majhnimi otročki ali celo dojenčki, ki so tudi cele perle. Naenkrat jim ni jasno, zakaj nimajo več časa za sebe, naenkrat jim je žal vsega časa, ki so ga vložile v kariero in so zdaj v službi odpisane, ker jih nadomeščajo mlajše ženske, naenkrat se sprašujejo kdaj bodo šle na naslednje čezoceansko potovanje brez krcat s seboj otroka, pa ugotovijo, da bodo takrat najverjetneje krepko starejše od 50 let in tarnajo, tarnajo in tarnajo.

Tako, da ne o formiranih mamah v taki starosti, ne o neki zrelosti govorit. To je navidezno. Zlahka bi te dve lastnosti zamenjali z dolgorajnim ukvarjanjem samih s sabo in o neki stopnji razvajenosti oz. brezskrbnosti.

Hm, posploševanje?

Ja lahko je skrajno neodgovorno imeti otroke pri 40 ali po 35 letu. Ampak kaj naj pa naredim pri 30 letih nimam zaposlitve, nimam svojega lastnega stanovanja, edino kar imam je zaključena izobrazba in svoj avto. Partnerja tudi nimam, pa tudi če bi ga imela niti podrazno ne bi otrok delala dokler nimam lastnega stanovanja in dobre službe. Razmišljam o odhodu v tujino kjer si bom upam da lahko ustvarila svoje lastno življenje tako kot mi paše z normalno plačo, stanovanjem in mogoče nekoč tudi partnerjem pri katerem bom začutila imeti otroka. Da bi ga pa sedaj imela otroke pa ni šanse, Zakaj? Zato ker nočem se obešati po socialnih transferih, porivati otroka mojim še vedno zaposlenim staršem, ki sta že tako preobremenjena…, pa tudi sama niti podrazno mentalno nisem pripravljena na otroka, zato ker nisem še uredila svoje kariere in bi svojo slabo voljo lahko spravljala na ubogega otroka.

Z drugimi besedami: si zrela in odgovorna ženska, ki se ne zaletava z glavo skozi zid, ker se zaveda, da je včasih bolje malce počakati, kot pa z ihto zahtevati nekaj, za kar sosedje pravijo, da bi bilo teba.

Sem prepričana, da boš ob pravem času zelo dobra mama!

zloba-grdoba se strinjam s tabo tudi jaz. Si tudi nisem sedaj želela noro biti mama nikoli, če mi slučajno recimo pri 40-tih ne bi uspelo najti partnerja ali da bi ga našla in bi bilo vse drugo urejeno pa da mi ne bi uspelo zanositi, to mi ne bi bila neka grozota. Sem si že od nekdaj v bistvu bolj želela posvojiti kot imeti dejansko biološkega otroka, tako da če bi bil to primer da ne bi uspela zanositi bi se nagibala k posvojitvi, rejništvu če bi bila ta želja po otroku tako močna.

In ja razmišljam podobno, sama gledam na materinstvo kot samo del kamenčka v celotnem mozaiku. Vem pa da so nekatere ženske zelo fokusirane na te stvari, sama nisem bila nikoli paranoična zaradi tega, tudi če ne bom nikoli mama mislim da se ne bom prav preve sekirala.

Hvala zloba-grdoba za razumevanje, mi veliko pomeni to kar si zapisala:)

Kaže, da res podobno razmišljava. Pa verjemi, da nas je takih kar precej. Že v sinovi skupini v vrtcu nas je bilo kar nekaj mamic v podobnih letih – tudi v šoli je tako. In med prijateljicami imam kar nekaj podobnih. Mislim, da nismo samo izjeme, ki potrjujejo pravilo.

Seveda pa je treba vedno računati s tem, da je MON svet zase 🙂

Sama sem včasih čisto pomirjena, če me tukaj spljuvajo, se mi zdi, da sem zagotovo ravnala prav, ker se mone ne strinjajo 🙂

Če je to posploševanje, so bile tudi tiste vaše besede posploševanje. Ampak ti najbrž tega ne razumeš, ne, ker tvoj prav je edino prav, a ne?

In za pojasnilo, legendo pod napisano, nekoč takozvani “tumač”: govorila sem o konkretnih primerih.

Če me boš malce bolj podrobno brala, boš ugotovila, da nikoli ne vsiljujem svojega mnenja kot edino pravilnega – vedno dopuščam, da kdo misli in ravna drugače. Je pa res, da opišem svoj konkretni primer in primere, ki jih tudi poznam.

V bistvu si ti naredila enako – samo da ti jaz potem nisem besno skočila za vrat.

Besno res ne, pač pa posmehljivo. Kakor koli obrneš, nobena od naju si svetniškega sija ravno ne zasluži.
Razlika med mano in tabo je, da ti vidiš iz zornega kota mame, ki je imela pozno otroka in normalno je, da vsaka brani svoj položaj. Jaz pa gledam te položaje “od zunaj” kot opazovalec in sem lahko bolj objektivna.

Ok, to je jasno. Vsaka imava svoje stališče in ga argumentirava. Pa saj to je namen foruma, ne? Še vedno imava lahko nasprotujoča si mnenja, pa se ne rabiva zaradi tega skregat.

Je pa res dvoje: nisi edina, ki moj stil pisanja razume kot “posmehljiv” – jaz temu sicer rečem dobra mera zdravega cinizma, nujno potrebna za preživetje na monu…

In res je, da si nobena od naju ne zasluži svetniškega sija 🙂

Me veseli, da sva razčistili tole.
🙂

V bistvu sva idealni uporabnici MON-a. Si skočiva v lase zaradi nestrinjanja, istočasno greva lahko čez pet minut na kavo kot da se ni nič zgodilo. 🙂 V roku 24 ur bi naju blokirali zaradi dolgočasnosti.

Točno tako 🙂 V bistvu si naju v živo predstavljam na kavi – kako druga drugo prepričujeva v svoj prav, na koncu pa obupava, si raje naročiva vsaka kos tortice in začneva raje veselo opravljat ostale mone :)))))

Hahaha, to bo to! 🙂

Ne rabiš tega razlagat meni. Če bo sreča, bom mati pri 39 letih, če pa otrok ne bo, bom pa tudi preživela. Tudi do sedaj sem živela polno življenje, pa čeprav brez otrok.

Ampak hkrati se mi zdi pa skrajno neumno govoriti, da so 40 leta najbolj idealna za rojstvo otroka. Niso. Niti pod razno. Zaradi možnosti kromosomskih napak pri otroku, zaradi zmanjsane plodnosti, zaradi večjega rizika pri nosečnici, da razvije kakšne nosečniške bolezni…
Ne moreta skratka trdit, da je to najbolj idealno obdobje za porod… Žal ni.

S svojim zapisom dokazuješ, da so 39. leta še prezgodnja za otroka.
Kako je mogoče, da 39. letna mama ne zmore skrbeti za otroka, je povsem brez energije, skoraj 50. letni oče se od napora ledeno hladen ob nošenju dojenčka v krčih grabi za srce in skoraj doživi infarkt.

Zdaj pa pozor: 70 (!) letna babica pa lahko polna energije cel dopoldan skrbi za otroka, ne da bi se ledeno hladna v krčih grabila za srce. S tem dokazuješ, da bi ženske morale rojevati pri 70.letih.
Pa še nekaj dobrega bo v tem. Lahko bodo ves svoj čas vložile v kariero, v službi ne bodo odpisane in lahko si bodo privoščile čezoceansko potovanje. In ko se bodo vrnile, se bodo lahko z vso energijo posvetile nosečnosti, rojstvu in vzgoji otroka!

Zanosila takoj in rodila zdravo punčko pri 36 letih (1 mesec pred 37 rojstnim dnevom), vse bp :).
Pa milsim, da sem imela manj energije preden sem rodila – sedaj je imam za izvoz :))))).

Tako da sem mnenja da si pri 35 letih še vedno mladenka tako da good luck!

Ker imam čisto slučajno sosedo, staro 25 let, z dojenčkom. Ne dela nič drugega, kot da skrbi za tega dojenčka, pa še od tega je čisto paf. Večinoma ji niti na sprehod ne znese iti, ker je kakor preveč utrujena. Vse ostalo je na možu – vsa gospodinjska opravila, kuhanje, vrt, hiša, skratka, vse od a do ž, edino doji ne. Ne vem, a se soseda samo dela princesko ali je dejansko tolk zmatrana, ampak če njo poslušaš, je življenje eno samo garanje.

Z drugimi besedami: si zrela in odgovorna ženska, ki se ne zaletava z glavo skozi zid, ker se zaveda, da je včasih bolje malce počakati, kot pa z ihto zahtevati nekaj, za kar sosedje pravijo, da bi bilo teba.

Sem prepričana, da boš ob pravem času zelo dobra mama![/quote]

Ja pa sej punca nima niti osnov za otroka, valda da potem ne razmišlja o otroku in materinstvu…to so stvari ko se zgodijo/če se/naj bi se, ko imaš partnarja, stanovanje ,službo ko si nekaj naredil iz sebe, ne pa da pri 30 nimaš nič od naštetega-valda da potem tudi razmišljati ne moreš v tej smeri! To pride spontano, ko imaš občutek da je pa sedaj pravi čas tudi za-to!
Je pa res, da nekatere ženske pač nimajo otrok zato, ker imajo neustavljivo želje po njih, ampak ker mož/družba pač pričakujejo da jih ima, oz. se čuti dolžno opraviti” svoje poslanstvo”.

Marsikatera bi mela otroka v taki situaciji. Bi se pa na socialne transferje priklopla pa bi blo. Zloba kar prav misli.