Ah, jaz vedno gledam z pozitivne strani ( lažem – pri financah sem prej pesimist kot optimist)

Mi letujemo večinoma v tujini in še to bolj popotujemo kot letujemo. Pa to vedno ni povezano z morjem.

Glede ne to da sem z obale sem pa razmišljala da bi za tačas odstopila stanovanje mamic ali očetui z ortokom. Do plaže je cc 3 km hoje oz. avtobus.

Kaj pa menite o tej ideji.

Teoretično krasna ideja, v praksi se ti pa lahko zgodi vse sorte. Prazno stanovanje ja, ampak ko je polno tvojih stvari? Poštenih ljudi je dandanes na žalost le še za vzorec. Jaz ne bi.

Se strinjam, ruska roleta. Lahko bi bilo vse okej, lahko pa bi te pokradli in stanovanje posvinjali da je joj. Spet velja stara dobra praksa: če ne poznaš ljudi, ni šans.

Če misliš resno, se vključi v program botrstva otrokom, ki živijo v domovih. Tako boste imeli z izbranim otrokom celo leto čas, da zgradite odnos in bo skupno letovanje samo še pika na i. Je pa res, da botrstvo zahteva aganžma in denar (žepnino za otroka) ves čas in ne samo tistih nekaj dni dopusta. Je pa sigurno najbolj fer za vse, ker otrok ne more pristati v položaju nekajdnevne igračke, niti vi ne dobite v družino popolnega neznanca.

Se strinjam, ruska roleta. Lahko bi bilo vse okej, lahko pa bi te pokradli in stanovanje posvinjali da je joj. Spet velja stara dobra praksa: če ne poznaš ljudi, ni šans.[/quote]

Ma jaz ne vem no. Kaj ve tudi “spraznite” apartmaje po dopustu. Odnesete kar se da odšraufat in vse lonce, tv…………………..

Pa bodimo malo bolj pozitivni.

V tujini je že dolgo praksa zamenjave bivališč med družinami med dopusti.
In ni vrag da CSD ne bi vedel koga priporočiti.

Jaz verjamem v bobro človeka in vsa pohvala tistim ki otroke v reali vzamete s seboj in jih vključite v svoj vsakdanjik.

Ne rečem, da ni bilo zapisanih nekaj tehtnih pomislekov, ampak črnogledost in negativnost, ki ste jo nekateri uperili v avtorico, pa naravnost boli …
Naj povem, da sem bila kot študentka zaposlena v vrtcu, skupino 3-6-letnikov sva z vzgojiteljico (kot je to praksa v večini vrtcev) peljali na nekajdnevni vrtec v naravi, kasneje sem bila botra deklici iz doma M. Beličeve, precej dobro poznam problematiko rejništva in način, kako otroke jemljejo in dodeljujejo, in prav zaradi vseh teh izkušenj se mi zdi kompliciranje okrog tega, da bi oseba, ki očitno zna in zmore ter želi nekaj dni skrbeti za otroka, ki ni njen oz. iz njene družine, naravnost tragično.

Otroke se “predaja” v skrb in vzgojo v vrtcih, šolah, zasebnih varstvih, kolonijah, taborih, tabornikih ipd. Kaj mislite, da tam za otroka skrbijo osebe, ki so preverjene na 16 možnih načinov in imajo vsaj magisterije iz pedagogike, psihologije in medicine?
Druga stvar, ki zmoti, pa je očitanje sindroma kvazi matiterezijanstva. Če avtorice nekaterih prispevkov v kakršnem koli pogledu ne zmorete napraviti česa takega, ni s tem nič narobe, dopustite pa možnost, da znajo in zmorejo drugi. In da se ne naslajajo nad efektom “vlažnih hvaležnih učk”. In ne pametujte, da 8, 9-letnik potrebuje leta stikov, da bi brez travme preživel teden dni na morju z nekom, ki ni član njegovega klana.

Pa še konkretno za avtorico: na tak način bi lahko omogočila počitnice domskemu otroku (kot botra) ali pa otroku v reji, ki mu rejniki tega ne omogočijo (se povežeš z društvom npr.). Se mi zdi pa super, da razmišljaš o tem, da v takšnem duhu vzgajaš deklico in želim ti veliko dobrega!

Ej super napisano in upam da komu pride do srca!!

Včeraj popoldne sem bila odsotna in sem šele sedaj pokukala na mon.
Rada bi se zahvalila, predvsem avtoricam pod imeni Glekec, Janis in še najbolj avtorici z imenom Precej zgrožena Nina.
Prav gotovo je, da ne bomo opustili misli na to dejanje, da se bomo konkretno pozanimali pri določenih ustanovah in mogoče bomo drugo poletje pripravljeni izpeljati tako dejanje.
Negativne poste sem pričakovala, sploh tu na monu. V današnjem svetu je enostavno nemogoče pričakovati. da bi ljudje sprejeli neko dejanje brez neke protiusluge.
Saj je logično, ko podjetje sponzorira neko dejavnost, naj bo to šport, kultura ali kaj drugega, pričakuje na sami prireditvi vsaj en velik transparent in seveda vsaj javno zahvalo v občilih.
Dejstvo je, da je takšnih otrok vedno več. In res ne vidim nič slabega v tem, da bi omogočili počitnice enemu ali pa dvema otrokoma. Vse, ki ste se negativno odzvale na moje vprašanje pa sprašujem naslednje: mi smo pripravljeni deliti naš dopust z otokom, ki nima te možnosti, ne da bi za to pričakovali kaj v zahvalo. Kaj pa ve?

Niti pod razno. Dopust je naš čas. Za dobra dela je čas tudi čez leto.

Jaz pa ne vem, zakaj obrambno reagiraš na poste, ki niso nič drugega govorili kot to, da obstajajo določeni pomisleki, ki jih je dobro pred tem razrešiti, in jih označuješ za negativen odziv. Ker niti enega nesramnega ni bilo v tej temi, samo opozorila na to, kaj vse je treba upoštevati. To, da se čutiš napadeno zaradi opozoril na premislek, več pove o tebi kot o pišočih, in zagotovo ne prinese k občutku, da se dobrodelnosti lotevaš res le zaradi teh otrok in ne toliko zaradi lastnega ega.

Obrambno? Samo vprašala sem ostale, kaj naredijo za druge. Kot je zapisala Nina, je precej bilo črnogledosti in negativnosti. Sprejmem normalno diskusijo o odgovornosti, ker to res ni mačji kašelj, tudi to, da ljudje ne zaupajo svojih otrok vsakomur. Normalno, saj nikogar ne bi vlekli na silo, nikogar nikoli ne bi mogli prisiliti, da se nam pridruži. Ni pa mi všeč, da nekateri vidijo v tem način, da dobim igračko za mojega otroka, oziroma instrument, da bi se sama dobro počutila zaradi hvaležnosti otroka ali njegove družine. Jaz se odlično počutim, ker sem zdrava in je zdrava moja družina, ter mi zaenkrat nič ne manjka, zaslužim toliko, da normalno pridem skozi mesec, imam lastno streho nad glavo, več me ne zanima. Bi te pa prosila, da mi razložiš, iz katerega mojega stavka razbereš, da bi se tega lotili zaradi lastnega ega? Prosim, ker tega pa res ne vem.
Vem, da na ta način se svet ne bo rešil. Vendar pa, če bi vsak od nas pomagal enemu pomoči potrebnemu otroku, bi pa svet zagotovo postal lepši za več otrok tega sveta. Srečno!