Ok, še to bi dodala, zakaj vedno kritiziram Slovence? Bilo mi je dostikrat očitano tu gor.

Če gledamo statistiko vsaj od leta 2020 do danes, koliko klenih Slovencev je ubilo ustrelilo, zaklalo ali zažgalo svoje partnerice iz ljubosumja? Ogromno tega je bilo. Posredi je bila pijača in ljubosumje. Morda tudi revščina. Ti moški niso znali ali imeli možnost razviti ljubezem do te stopnje, o kateri je govora v temi. Slovence pa pač kritiziram, ker sem tu rojena, tu živim, tu spremljam vsakodnevno dogajanje okoli mene. Več težav je v državi, večja je črna kronika in oddaljenost med ljudmi. Veliko slabega je povzročilo tudi covid obdobje, ko so ljudje zbolevali zaradi psihe in bolečin duše. V teh razmerah je težko negovati čustva in biti srečen.

Sigurno je v vsaki državi stopnja kriminalitete iz leta v leto višja in ne nižja, beremo srhljive zgodbe iz sveta, imamo pa tudi grozne zgodbe iz Slovenije.

Bom napisala, da niso vsi Slovenci slabi, tako kot ne vsi Avstrijci, Novozelandci, Hrvati itd. V vsakem narodu se najdejo izjeme, ki povzročajo velike bolečine znotraj družine. Družinske idile skorajda ni več. Prehud tempo, Instagrami in krvoločna družba ogrožajo čisto in prvinsko ljubezen. Sem in tja se najdejo ljudje, ki razumejo odnose in pomen da imaš nekoga rad. So redki, ki dajejo vse od sebe in so pravi biser med nami.

Obstaja ena super pesem od skupine Đavoli Dugo toplo ljeto (refren):

“Dobro znam kako ti možeš dat, dati sve, možeš uzet, uzet sve, kadar ljubiš, ljubiš me …”

@ah ta ljubezen.. v bistvu je “limerence” le zrcaljenje ljubezni do sebe na x osebo, ki je v resnici ne poznamo in ji lahko tako pripišemo naše lastnosti, želje, kar si želimo, ker smo sami v resnici takšni. Vse lastnosti, ki so dejansko v tebi si “prepoznala” v njemu ( v resnici jih najverjetneje sploh nima). Je brezpogojna ljubezen, ki jo želiš od nekoga, zato ustvariš v domišljiji pogoje, da jo začutiš in doživiš, tako da izbereš nekoga “vrednega tvoje ljubezni in občudovanja”. Postaviš ga na piedestal. V resnici je pa ta neizmerna, brezpogojna ljubezen pravzaprav ves čas v tebi. Ta ljubezen si ti. Te lastnosti so tvoje! Zato pa, ko osebo dejansko spoznaš, ugotoviš da ni tako zelo popolna, morda je celo nekompatibilna s teboj ali popolno nasprotje tega, kar si projecirala nanj, ta ljubezen izzveni. Ni to nič slabega, patološkega, lahko je to lepa izkušnja, pot do spoznanja, da smo mi ljubezen, ki jo iščemo v drugemu, da smo mi svoja druga polovica, pa tudi večini je lažje idealizirati druge, jih uporabiti kot posrednika, dokler ne ugotovijo kar sem zgoraj napisala. Da si ta oseba vredna vse te ljubezni v bistvu ti. Da so to tvoje lepe lastnosti, srce, duša in iskreni nameni, kar si “videla v njemu” in da si zaslužiš to neizmerno, brezpogojno ljubezen do sebe. Na to osebo si le projecirala svojo sposobnost take velike ljubezni in se vanj/v to ljubezen, občutek/ zaljubila, ker jo je tako najlažje začutiti. Zato se vama tudi ni izšlo v realnosti. Našla si pa enakovrednega partnerja, s katerim si delita pravo ljubezen in to obojestransko.

Priporočam ti, da odmisliš politiko, filozofijo, razne vire pogruntacij drugih ljudi in se ozreš v življenje samo. In predvsem vase.

Da se vprašaš, kakšna si, kaj so tvoje sanje, kaj lahko narediš, da uresničiš SVOJE poslanstvo.

Politika, vera in filozofija so nadomestki za praznino, ki je ne znamo zapolniti sami. Ničesar ti ne dajejo, nasprotno. Jemljejo ti tisti del tebe, ki prazen čaka, da ga napolniš s svojimi zamislimi, izkušnjami, spoznanji in željami. Instant rešitev za hitro zapolnitev razpoložljivega dela naše osebnosti.

Najtežje je dograjevati samega sebe, je pa tudi največ vredno. Vse, kar ti servirajo drugi, je samo distrakcija in pot proč od sebe.

Pusti tisto, kar te ne osrečuje in išči tisto, kar te mika. Menda te ne mika jamranje, ugotavljanje napak in poglabljanje v nepravilnosti, ali?

Ljubi, sanjaj, načrtuj, upravljaj SVOJE življenje. Drugi pa naj svoje. Ne dovoli si, da ti drugi govorijo, kam naj sama s sabo.

Se zelo strinjam, ta energija ljubezni je magična, gore lahko premikaš, svet dobi žive barve in spet je vse mogoče, če hočeš kaj izboljšati pri sebi, ni lepše priložnosti.

No

Natanko tako! Brezhibno ubesedeno!
Hvala za izvrsten epilog!

Spet zelo dobro povedano. A na zgornji post te strani (@ Grenivka) – Veš kaj najbolj vidiš in zaznavaš kot vse-prisotno in maksi-pomembno? Tisto kar gledaš oz na kar se koncentriraš. Velja za vsakogar in to je razlog zakaj sem večinoma zelo pozitiven – ker se pač na to koncentriram. Nikoli ne boš mogla urediti da ne bi bilo slabih stvari, lahko pa jim ne posvečaš energije. In v Slo ni nič drugače kot kjerkoli drugje.

Kamor energijo daš – tam jo imaš.

P.S. Si me pa presenetila, da veš za Đavole… sem mislil da to včasih poslušam samo jaz, že zadnjih skoraj 40 let…

P.S. Še nekaj; tu spet delimo in mešamo pojme; Ko govorimo o tem, da že samo ljubiti izboljšuje nekomu življenje in se nekateri strinjajo in drugi ne – pozabljamo da se tu tudi pojmi razmejujeo.

V enostavnejšem razumevanju gre za morda nedopolnjeno obliko partnerske ljubezni – kar je res lahko naporno in včasih tudi ne dovolj – a na drugi strani tu prehajamo v obširnejši pojem – agape.

Preverite to – agape. Ta ljubezen je tisto kar lahko v veliki meri poganja svet.

Za rok:

Morda bo držalo. Če se na nekaj močno fokusiraš, ostalega lepega pozitivnega ne vidiš. Si to mislil?

Đavoli so bili the best!!! 🙂 Ivona…

omenjaš še agape. Lahko kaj več poveš?

Tudi to ne gre v nedogled, če ne prejemaš ljubezni v kakšni obliki.. iz praznega soda ne moreš nalivati drugim. Enako velja za ljubezen. Najprej se moraš napajati nekje, da jo lahko neomejeno razdajaš.

Lahko pa si dober, prijazen, sočuten in spoštljiv do vseh, da znaš odpuščati in delati dobra dela za druge. V tem smislu, da imaš rad ljudi in jih sprejemaš za to kar so. Brez pričakovanj in razočaranj. Brez zahteve po vračilu te dobrote. Ja, to so frekvence ljubezni, na katerih temelji človečnost. Tisti, katerim srce in um delujeta usklajeno na teh frekvencah, delujejo iz te ljubezeni in verjamejo v ljubezen ter jo imajo za največjo vrednoto. Sem imela srečo spoznati kar nekaj takih oseb, za kar sem izredno hvaležna. Jih je pa hitro pobralo… No to je pa tista cena, o kateri sem že pisala zgoraj… Nekdo, ki se ne napaja hkrati vsaj toliko kot se razdaja, na dolgi rok ne zdrži.

Je precej res. Lahko pa dodam svoje gledanje na to resnico: sami si izbiramo -v okviru lastnih zmogljivosti seveda- kako bomo ravnali s svojimi potenciali. Bomo jih zakurili v kres, ki bo mogočno, a kratko gorel, ali bomo pustili tleti dolgo, a ne do oblakov.

Kdor si je dovolil izgoreti, porabiti svoje gorivo ljubezni, je dosegel maksimum, ki ga je gotovo osrečil.

Zase bi vedno znova izbrala kres. Vredno mi je bilo, četudi morda drago plačano. Raje imam vse, pa zato krajše, kakor na pol in zato v zameno dolgo.
Ko bom na koncu poti naredila evalvacijo, mi polovičke ne bodo pomenile dovolj. Pomenil mi bo žar, moč, strast, energija, plamen… vse tisto, kar mi je omogočilo izpolnitev sanj. To je bilo tisto, za kar sem živela. Želela sem živeti, ne le životariti in obstajati.
Se pa zavedam in spoštujem, da drugi izberejo drugače. Pomembno je, da naredimo prav sebi.

Vse to je res in če se nekje napajaš, vzdržno tudi na dolgi rok. Kaj koga napaja je pa druga tema. Včasih je nekomu dovolj ena malenkost, da lahko seže do zvezd. Jezusa če pogledamo…

No,

da, to je to. Se hočeš razdati v celoti, kar je mikavno, ali želiš živeti še nekaj mirnih let in biti malo manj na obratih svetnika.

Hrepenim po ljubezni ampak ne tisti fake, samo izgovorjeni. Taki, ki se udejanja skozi spoštovanje, zaupanje, potrpljenje. Ne dvoboj Venera:Mars. Taki, ko ti “rad te imam” kar samo pride iz ust.

In glede na to, kar videvam pri ženskah, menim da imam preveč idealizirano idejo o partnerstvu. Ženske to enačijo s šibkostjo.

Aja pa brezpogojna ljubezen je samo med otroci in starši. Čeprav veliko videvam da starši otrokovo ljubezen in navezanost grdo zlorabljajo.

Ah ta ljubeze: “Eh, ker je bil slep in gluh, ker ni videl, kak zaklad sem jaz…“

Dobro si predelala preobrazbo, s humorjem. Čestitke.

😄👍. Zdaj, trideset let kasneje bi lahko še dodala, da sva jo oba dobro odnesla😉

Težko bi mu bilo z mano glede na moja pričakovanja. Ideala ne bi dosegal, z manj pa ne bi bila zadovoljna. To bi bilo kot ognjemet – veličastno, a hitro gotovo.

Sicer pa vsi trdno verjamemo, da je prav naša ljubezen edina zveličavna in največja. Kar je prav tako super.

Napačne ženske gledaš. Taprave čistokrvne ženske vemo, da je le močan moški zmožen ravnati s svojimi čustvi in jih zna nositi.
Moški, ki zna tudi jokati in za tem stoji, je cel človek. Saj hladilnik imamo doma v kuhinji, ne rabimo še ene vitrine.
Slabiči so tisti, ki se sramujejo svojega bistva in ga zlagano kamuflirajo za mačizmom. Itak vsi vemo in čutimo, kako nam zna včasih biti znotraj kože. Čemu torej skrivanje?
Pa ne delam reklame za cmere, še malo ne. Le da mora moški tudi znati čutiti in zaželjeno je, da čim globlje. Solze bomo že obrisale. Saj zato nas pa imate, a ne? In me vas.

Na zaljubljene nekdo še prav posebej pazi, jih nosi in varuje.

Ja, enako, kot na pijančke. Saj včasih je isto stanje, če si pijan ali zaljubljen.

Pri nas rečemo, da Marija pijance v širclu nosi.

Za neštajerce: šircl je predpasnik. Oni, ki ga obesiš okoli vratu in zvežeš okoli pasu, potem pa spredaj spodrecaš za pas in narediš kenguruja.

A pa je treba jokat, da veste da čutimo?

Veliko je navideznega mačizma, ampak ženske padajo na to. In so potem v navidezno “srečnih” zvezah.

Ne rabm nobene da mi briše solze, sem dal veliko skozi v življenju, in grem naprej, če se bo našla prava OK, če pa ne pa tudi OK.

Bog ne daj! Ni bilo tako mišljeno. Jok je le eden od mnogih načinov izražanja naših čustev in mi je prvi prišel na misel kot najbolj tipičen primer.
Ženske cenimo iskrenost in k temu sodi tudi, da svojih čustev ne skrivate, ampak jih delite z nami.

Tako,  kor si moški ločujete ženske v dve skupini – za imet in za malo poigrat – tako tudi ženske vas ločimo med tiste, ki so vredni spoštovanja in ljubezni ter na tiste, ki so za zabavo.
No, ta druga kategorija do machoti. To ne pripelješ domov in ne obdržiš, samo porabiš za prostočasne aktivnosti in potem prepustiš drugim. To je potrošni material, napihnjen balon.  Pravo osnovno sredstvo je nezafnan in naraven iskren moški.

Če ti srečuješ ženske, ki pogledujejo za machoti, ne gledaš pravih žensk. Take tudi nočeš, verjemi.
Prave pa z mačizmom ne boš nikoli očaral. Machoti -če jih imaš med znanci – pa tudi sami sebi in tebi lažejo, kako jih ženske oblegajo. Pusti jim tolažbo.

Saj isto velja za ženske, ki se sramujejo svojega bistva.

Le da se to ne kaže s prikrivanjem čustev ali jokanja, kot pri moških, ampak z izumetničeno podobo. Tetoviranjem, umetnimi nohti, pretirano naličenostjo, botoksi….vse to so znaki šibkosti, to so slabiči v ženski obliki.

Ne, tetovirana ženska ni slabič. Tetovaže so osebna izbira in lahko simbolizirajo različne stvari, kot so umetniški izraz, pomembni dogodki, spomini ali vrednote. Pogum in odločnost sta pogosto del procesa tetoviranja, saj gre za trajno odločitev in fizično bolečino, ki jo posameznik sprejme. Ocenjevati nekoga zgolj na podlagi njegovega videza ali tetovaž je nepošteno in omejeno.

tetovirana ženska se ne sramuje svojega bistva. Tetovaže so pogosto izraz osebnosti, zgodbe, prepričanj ali estetike posameznika. Ljudje se odločajo za tetovaže, da bi na svoj način izrazili, kdo so, kaj jih navdihuje ali kaj jim je pomembno. Čeprav se družbeni pogledi na tetovaže razlikujejo, sama izbira za tetoviranje pogosto izraža samozavest in sprejemanje lastnega bistva, ne pa sramu.

Seveda pa je vsak človek drugačen in razlogi za tetovaže so lahko zelo osebni.

No, pravljice lahko razlagaš komu drugemu in ne meni.

Recimo pred tridesetimi in več leti ni bila skoraj nobena ženska potetovirana, ker so takrat še obstajali normalni odnosi, ljudje so se družili in čustveno rasli in si zauapli med sabo ter tako krepili zavedanje o sebi in svoj značaj.

Da imamo danes družbo čustveno nezrelih in šibkih osebkov, je veliko pripomogla permisivna vzgoja in tehnologija. In zato je rasla potreba po raznih antidepresivih in zaradi šibkih oseb še potreba po tetoviranju in ostalih umetnih dodatkih, kot odsev šibke osebnosti in nesposobnosti soočanja s sabo in izzivi.

Tako omejeno razmišljanje. V prihodnosti bodo ravno te “razlike” med nami, zaradi katerih nekateri vztrajno skušate ljudi popredalčkati, brez kančka empatije, razumevanja, vsebine… prišle zelo do izraza in bodo uporabljene na trilijone različnih načinov za dobrobit novega sveta. To, da ne razumeš, da ne vidiš mimo svojih omejenih prepričanj in si zasidran v zastarele sisteme najbolj škodi ravno tebi. V vsakem iščeš patologijo, kaj to pove o tebi, če smo drugi tvoje ogledalo?

Daj ne nakladaj brezveze, ker nima nobenega smisla.