Je prepozno?

Vceraj sem izvedela, da bo ena prijateljica rodila, dans popoldne pa isto za eno drugo. Ena tretja je pa ze ene par mescev noseca. Saj jim vsem ful privoscim, eni se posebej, ker se je kar dolgo trudila…

Zalostna sem pa, ker v moji bliznji prihodnosti ni kaj takega za pricakovat, enostavno zato ker sem sama. Dajte mi prosim povedat, je pri 31h prepozno, da si tudi jaz najdem nekoga in ustvarim druzino?

Pa se to je, da zdej se bodo one vse lepo menile o nosecnosti in otrockih, jaz pa bom avtomaticno odpadla iz te druzbe, ker o teh zadevah nc ne vem. Se mi je ze enkrat to zgodilo, ko je pred nekaj leti ena druga prijateljica zanosila…

Ah ja, v bistvu bi morala bit vesela, a ne, se pa tukaj sekiram. No, mogoce mi bo malo lazje, ko sem se zdaj tu na forumu skasljala…

jaz sem to rešila tako, da sem še sama not padla. Z njo sem se pogovarjala o plenicah, ji kaj kdaj zrihtala. Kadar sem prišla sem vedno bila zraven, ko so previjali. Veliko sem jo tudi pestovala….
Moreš razumeti, da je otrok sedaj center njihovega življenja. Za kaj drugega jim žel ne ostaja energije, vsaj na začetku ne. Kasneje, ko pa pride tvoj čas pa se bodo tvoje prijateljice ukvarjale s tabo in se veselile.

Misli pozitivno, pred sabo imaš še kar nekaj rodnih let. Ne obremenjuj se z leti.

Draga Zalostna!

Za tolažbo ti lahko povem, da sem tudi jaz stara 31 let in še vedno brez tako željenega otroka.Prav tako nimam niti stalnega partnerja s katerimi bi si lahko ustvarila družino…

Upam, da ti je kaj pomagalo.

Pusti mail…če želiš ti še kaj napišem.

LP!

Barbara

Hvala, Barbara. Malo pomaga ze to, da vem, da nisem jaz edina v taki situaciji. Ker v moji druzbi oz. tudi kjer zivim, to sem in potem vedno ful izstopam kot en cudak…

Ah ja, upajva, da bo tudi naju kdaj se to “doletelo”, a ne?

žalostna, jaz sem čisto majčkeno mlajša od tebe, nimam partnerja in otrok, ampak se čisto nič ne obremenjujem s tem. in imam kar nekaj prijateljic in znank, ki so v istem položaju. kar si pa družba misli o tem, si pa jaz nekam vtaknem. začni drugače misliti na to – nimaš obveznosti, čas si lahko organiziraš po svoje, potuješ… začni iskati dobre strani

Počakaj da se navadiš
sem 100% da boš uživala ko te bodo klicali Teta
jaz obožujem otroke prijateljev 🙂

ko bo čas za to, boš pa imela tudi svoje 😉 nič se še ne mudi

jaz sem edino malo žalostna včasih, ker razmišljam s kom se bodo moji otroci igrali, ker bodo ti že veliki
ampak takrat jih bo že imel kdo drug…

Žalostna!

Ni prepozno, resnično ni. Imaš še dovolj časa, da si najdeš partnerja in ustvariš družino. Ne obremenjuj se s tem. Poznam več takih primerov, pa so zdaj srečne družinice…
Pa še svetlo plat poglej: nabrala si boš izkušenj z otročki, kar tako te prijateljice že ne bodo izrinile. Veliko lahko delijo s tabo in ti z njimi.

Lep vikend!!

ALenka

Zalostna, jaz sem en tak primer…dooolgo sama, pa z zavozenimi zvezami…okoli mene pa vse prjatelce z otrocki. Seveda sem bila tudi zalostna, pa razocarana, pa zelela sem si grozno..pa pocutila sem se cist odvec… Pa seveda se mi je zdelo, da so vsi dobri ze poroceni…da je po 30 nemogoce najdet “normalnega”…da prevec kompliciram…
No, pa sem mojega spoznala po nakljucju (seveda, ko najmanj ricakujes,)pri dobrih 30ih…cez leto pa krasen sinek… In sedaj kolegice nakladajo o tezavah svojih pubertetnikov…se vrtijo pogovori o tangicah, jaz pa o Pampercah…pa gre…
Verjem, pride, pride… moj oce je rekel: vsaka metla svoj stil najde…pa kar drzi, hehehe.
Delaj na sebi, rada se mej…pozabi na zalost, pa v lajf! Srecno! S.

Poznem eno ki je začela pri 37-ih in rodila tri otroke. Vsako leto in pol enga.

Dajva zamenjat prijateljice.

Moje so vse 30 in drobiž, nimajo partnerjev, nimajo otrok… Jaz pa imam že 7 let starega mulca. Saj na začetku so mi manjkale in jaz tudi njim, pol je pa fant zrastel in gre povsod z nami. Zdaj je hec, ko je sin prijatelj z mojimi prijateljicami… Družbe otrok pa ni imel.

Pozdravljena
Prvo kot prvo se skoncentriraj na sebe…in naj ti ne bo otrok na prvem mestu…nikol nisem razumela te gonje za otroki…to ni edini in največji in sploh najpomembnejši cilj vsake ženske…stvari se zgodijo ali pa ne…prepusti se…stvari bodo stekle same posebi…boljše je počakat da se kr zgodi ne pa da ful iščeš

To se dogaja tudi meni, sem tvojih let, malce mlajša sicer. Sem pa mogoče v slabšem položaju, ker je moj dragi neploden. Dalo bi se sicer zdraviti, a nikakor se ne odločiva za to pot, bojiva se odločiti za otroka, bojiva se čustvenega pričakovanja, bolečih posegov itd., kajti uspeh ni 100 % in zdaj si preprosto otrok ne želiva, tako je lažje. Še bolj paradoksalno – moja bodoča delodajalka, ki mi ponuja službo, mi je zagotovila, da to res ni problem,da pri njih ima vsak vsaj 2, eni tudi3! Za njo so pa visele lepe otroške risbice… Pa sem rekla, da še ne načrtujeva in je mislila, da se opravičujem ali da to pravim, ker je to razgovor za službo! Težko je, ker te na nek način to vse loči od prijateljev, ki imajo otroke. Tam ne veš, kaj bi rekel, otroka pohvališ, se malo igraš z njim, oni te pa vprašujoče gledajo, češ – na vrsti si… Morda jih sploh ne bova imela, kaj vem. Ni nama lahko.

ej , nikoli mati.dobr , če sta res prepričana, da si otrok ne želita, ok, sam ej , če pa je to bl neko prepričvanje, vama bo pa žal, da se nista zdravla, al pa kokerkol poskušala. tud moj je neploden, pa se zdraviva, pa ni čist nič hudga al pa bolečga, al pa kokerkol…….hvala bogu, da je znanost dons tolk napredvala, da se da pomagat, če ne drgač, pa z donorjem. huj je , če ženska ne more met otrok, pa še tam se najde rešitev.
no, drgač sem bla pa tud jest okol trideset,do takrat zaprisežena samica, k sem našla svojga lupčka, k je zlat, in če bog da , bova tud froce mela.
sam ne bit žalostna in nikoli mati,.
Nia

Nikoli ni prepozno….
Ne smeš tako razmišljati, kot kakšna izobčenka..Pomisli kaj boš pa ti imela, ko bodo one prikrajšane pa ti bo mogoče lažje…saj ima vsaka stvar dobre in slabe strani!
Ali pa najdi podobne prijateljice in boste skupaj, kot Sex v mestu!!!!

Živjo,

daj no nehaj traumirat. Jaz te čisto razumem ker sem pori tvojih letih doživljala isto. Pa ni čisto nič za obupat. Danes sem 38, njega sem spoznala leto nazaj in trenutno si ustvarjava družino.

Upam, da te bo to kaj potolažilo, saj si še ful mlada le počutiš se staro. Ti kar še uživaj svobodo… potem bo pa prišel…
Držim pesti zate!

Marjetka