Je res najpomembnejše da je nekaj poceni
Ne štekam, napisala si, da sprašujejo za ceno, zdaj pa praviš, da je cena tako ali tako napisana?
Zakaj bi človek spraševal za ceno, če je že tako ali tako napisana?
[/quote]
Hehe, ja res.
Lansko let sem šla na morje, ponudba hotel ob hotelu. Eden za čez jurja, drugi zraven (isti sklop) za 600 £. Dražji sicer malo bolje opremljen, brez balkona soba, drugi soba z balkonom. Zajtrk in večerja za oba hotela sta bila v dražje hotelu. Plaža ob hotelu. Zakaj bi plačevala dražje 400-500 €, zato, ker je dražji malo novejši, brez balkona, če sem v cenejšem prav tako uživala neizmerno 7 dni?
Kar se tiče oddaje, so pa ponekod cene pretirano navite. Za 20 m2 tudi po 500 €. Right.
Sem prepričan, da ŽAL je.
Enako, kot nekateri kupijo smao, če je pocebi. pa eč je še tak šrot.
In enako delodajalci zaposlijo nekoga, ki je pripravljen (si izmišljam) delati za 520 evrov mesečno. Ker je tak “poceni”…
Kaj pa bo tak koristil firmi, pa jih žal ne zanima.
V Avstriji, tako pravi znanec, ki dela gor, pa zna nekdo, ki je res dober, imeti tudi 500 evrov več od sodelavcev, ki delajo podobno delo. Zato se v Avstriji na malici NE govori, koliko plače ima kdo… Tudi zaradi morebitne zavisti.
Avstrijski kapitalist že ve, koga nagraditi, naš pa nima pojma. Razen redkih izjem (Marjan Batagelj).
In potem tak slovenski skopuh menja ljudi an delovnem mestu dvakrat, trikrat letno… Kajti tudi tu velja, da je za malo denarja – malo muzike…
Ko planiram dopust, najprej vnaprej določim budget, nato pa iščem nekaj znotraj tega okvirja.
Lahko nudiš krasen apartma s pogledom na morje in bazenom na vrtu, ampak če je predrag za moj žep, se zanj ne bom odločila.
Znotraj določenega cenovnega ranga pa potem izbiram glede na to, kaj mi kakšna nastanitev nudi.
Cena je v vsakem primeru ključni element. Ne vem, zakaj te preseneča, da ljudje najprej vprašajo po njej.
Ker mi ni čisto jasno, da se nekateri odločijo zgolj glede na kriterij cena.
Se mi zdi, da je pogosto za dobro odločitev pomembno še kaj več.
In če mi je nekaj všeč, recimo rabljena tehnična zadeva, pregledam splet/tuje oglasnike, pregledam nemške recenzije izdelka (ker znam nemško bolje od angleščine, poleg tega pa so Nemci izrazito tehnična nacija).
Nato se odločim. In upoštevam še kar nekaj faktorjev, recimo koliko bom to uporabljal, kaj je možno z nakupom izdelka in njegovo uporabo doseči, itd.
Ne pa bum. Drago, ne bom kupil in pika. Bom raje kupil nekaj “poceni”.
Ker da nekaj kupim za 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} cene novega, lahko na to čakam tudi 10 let…
Saj ne mores vedet, ce je cena edino merilo. Je pa najbrz prvo sito.
Glede apartmajev sem jaz tudi bolj skrta. Ne zanima me luksuz in oprema, saj na dopustu v apartmaju samo kuhamo in spimo. Ce nima Tv in Wifi je to samo plus. vazno da je dovolj velik in blizu plaze. Se pa ze v zacetku orientiram po ceni. In ignoriram vse oglase, ki cene nimajo napisane. Ko najdem vec ustreznih za primerljivo ceno, pa upostevam okolis, obljudenost…
Imaš prav, povprečnemu Slovenčku je važno samo, da je POCENI. Še bolje: zastonj! Zato gre pa vse v fanže, ker ljudje sploh nimajo pojma, kaj je to kvaliteta in je temu primerno ne znajo ceniti. Tako kot je napisal eden gor: Raje slabše in novo kot boljše in (malo) rabljeno. Pa razumi, če moreš.
In s to svojo filozofijo so napsihirali že prodajalce. Mi kar dvigne pokrov, ko kaj kupujem ali se za nekaj zanimam, pa mi v prvem ali drugem stavku prodajalec sam začne s ceno. A sem kaj vprašala? Mene zanima predvsem kaj za nek denar dobim. Če dosti, sem pripravljena plačati dosti. Če malo, potem pač malo.
