Je še kakšni žal, da je ločena?
Pri naših sosedih je k staršem vrnila ena ločenka, vsaj predvidevamo, da je ločena. Pred parimi leti se je odselila v mesto, ko je spoznala enega snoba. Pol sta se poročila in je to seveda tudi njej v glavo stopilo. Sicer je res imela zelo drag avto in tudi oblečena je vedno bila vpadljivo. Zdaj se jo je pa mož več kot očitno naveličal in se je vrnila k staršem, z naraščajem. On vsake toliko pride po malega.. Njej je po vsej verjetnosti žal.
Meni je žal. Mineva tretje leto od ločitve in priznam, žal mi je. V tem času, ko so se strasti pomirile in glave ohladile šele vidim, da bivši mož sploh ni bil tako slab. Še zdaj mi vedno pomaga, npr. gre v lekarno zame če ne morem iti sama (če zbolim), prinese kaj iz trgovine če ga prosim, lepo skrbi za otroka (imava skupno skrbništvo), v glavnem ja, žal mi je. Veliko imava skupnih spominov, prijetnih in tudi manj prijetnih, ki jih zdaj ne moreva obujati. Velikokrat ga sanjam… Zakaj sva se počila? Živela sva nad njegovimi starši in moje konstantno teženje da gremo na svoje ni obrodilo sadov 🙁 Lahko bi bila bolj diplomatska, starši tudi ne bodo živeli večno ampak ne…z glavo skozi zid. Nikoli (kot odrasla) nisem živela s svojimi starši, od doma sem se odselila pri 23 letih, zato enostavno nisem razumela zakaj je želel on živeti s svojimi (in še živi). Mogoče pa čez čas spet poskusiva, nikdar se ne ve.
Smo si pač zelo različni, jaz sem imel že nekaj žena in sem se zmeraj ločil. Po nekaj letih pač se osebe enostavno naveličam, ne znam drugače povedati. Sedaj imam punco, ki se tudi spet želi poročiti in imeti otroka, ki ga bo tudi dobila, kot vse prejšnje. Vem pa tudi, da ko se je bom naveličal, da sem bom spet ločil in si poiskal novejši, mlajši model. Niti pod razno si ne predstavljam, da bi bil s katerokoli do konca življenja. Pet, morda šest let, pol pa pač naprej.