Pesimist bi rekel: še dva dni moram delati. Optimist pa: še ta dva dneva, pa vikend.

Pesimist o situaciji: vse je zanič.
Optimist: veliko imamo še za popraviti in izboljšati.

Katero razmišljanje vam je ljubše?

Ljubše je verjetno vsakemu stališče optimista.
Mislim, da nas večina vzame vsakega nekaj. Prevlada pa optimizem.
Če je pesimizem v večini, je počutje res slabo.

Da danes daš fukat kakšnemu moškemu.

”
Pesimist se pritožuje nad vetrom; optimist pričakuje, da se bo spremenilo; realist nastavlja jadra”

V sredino misel, ki pa so jo pred kratkim izbrisali, sem zapisala
in ponavljam tukaj…

Tudi jaz čutim po močni intuiciji, da to ni pupa glupa original, zato se nisem niti oglašala s komentarjem.

Njene jutranje misli je bilo lepo brati, bili so malo drugačni, z bolj močno vsebino.

Pesimisti radi obupajo, optimisti iščejo rešitve. Ja, večina nas je realistov in smo nekje vnes, vsakega malo.

Menda vsi sebe rajši vidimo kot optimiste, samo v vsakdanjem življenju pa bolj pogosto ven tolče pesimizem. Vsaj kolko poslušaš ljudi ko se menijo.

Sem prizemljen optimist.., vedno je kakšna past, ki človeku zjebe optimizem.. Ko vidiš, da bo Štala pa nimaš kaj.., pač postaneš za določeno situacijo pesimist.., ko realno oceniš situacijo in upoštevaš vse  okoliščine, ljudi + in –

Koliko pa je vsak od nas siguren, ali je neko naše stališče realno in prizemljeno, ali – oziroma + ?

Saj poimenovanje vsakega trenutka posebej ni smiselno, seveda.

Ampak na nekih prelomnih točkah življenja je pa koristno vedeti, kakšen je naš splošni odnos do sveta, dogodkov, odločitev.  Pridejo situacije, ko si odvisen le od  lastnih moči in te po moje ne moreš črpati iz pesimizma.

Ja v brezupu si res samo še za nikam.
Pravijo da upanje umre zadnje. Že ne zastonj. Pa čeglih zato izpadeš naivno, kaj ima veze, Glavno da te gor drži.

Med realistom in pesimistom je tanka meja. Enako med optimistom in naivnežem.
Umetnost preživetja je balansirati med vsemi skrajnostmi.

Jutri je že petek – dan za metek hehe

Sem realistka. O svojem delu ne razmišljam kot o delu in nečem slabem, kar moram, ker delam, kar delam najraje. Res uživam v tem, kar počnem in to želim prav vsakomur na tem svetu. Zato, realno gledano, danes in jutri ‘delo’, potem pa osvežim stanovanje, grem v šoping, grem malo naokoli, pogledam kak film, poklepetam s sosedi … morda celo še malo ‘delam’. 🙂

itak da je ukraden nick name. monmonči je tudi bilo nekaj časa ukraden nick name.

Komu mar. Tema je dobra in da se debatirat. Vseeno, kdo. Vsebina šteje.

Evo, to se išče!

Mali petek 😃

Ljubše mi je: še tri dni moram delati.

Kako ste brezvezni. Eni pa bojo delal tudi v nedeljo.

Torej bo plača toliko višja… A ni to dober podatek?

Preprosto…., delo, šport, ko se fajtas z vsemi karakterji od ljudi na igrišču in oceniš če pozna Fair play…, opazovanje ljudi, ne s šodrom od ljudi v konfliku bit…

seveda moreš bit tud samokritičen.., skratka kilometrina življenja, da ve vsak, kam spada in v katerih krogih je dobrodošel na tretjem kamnu od sonca..