Jesenska pripoved !
Joj, Jani, bog polončkaj za ta žarek, aufffff, tko,
bela kaj paše, odložit to težko berglo…..uf, zajček,
ne me več tko, u sred poti, ustavt, bela ljubljanska
cesta!
Sem čisto out, tko sem se ustrašla, pol pa še tiste
moje stopnice, uppppsssssaaaaa, auuuuučččččč,
bela, sem že tam, pr stopnicah, jajjjjjjjjjjaaaaaaaa,
auuuuuuusssssssss (aja, sej moram čist potih,
ker gospodar že smrčejo!)
Mariči
---------------------------------------------------------------
Danes sem kradla čas. Ne počutim se krive. Srečna sem, ker to še znam.
(po R.Kerševanu)