Zanimivo branje, toda z našim jezikom se v povezavi z omrežjem dogaja najmanj tole:
1. problem šumnikov (večplastni in večstopični)
2. problem hitrega tipkanja (kot izgovor)
3. problem hitre, “pogovorne” komunikacije

Prav na teh straneh se v različnih forumih razkrivajo vse barve našega jezika – od kaotičnih besedil, komaj umljivih vsem obiskovalcem, do presenetljivega pravilnega postavljanja vejic tam, kjer tega skoraj ne pričakujemo več.

Osebno se mi zdi izražanje ljubezni do jezika s tem, da se skušamo držati pravil in v umetelno zapisane stavke ne uvrščamo “šrkipajočih” in napačno zapisanih besed, sicer stvar osebne odločitve, a vendar si ne morem kaj, da ne bi po napisanem sodila tudi o človeku ter ga, v primeru, da je njegova pismenost “visoke stopnje”, občudovala! To je stvar nekega “višjega jezikovnega razreda”, skoraj kaste, ki se mi, kot zapriseženi Moljevki, pač mora zdeti simpatična.

Obenem zobam seveda tudi iz bogate slengovske scene na strani mladih. A vendar – izborno izražanje ali pa vsaj (blažja različica) neko spoštovanje jezikovnih pravil je na teh straneh sila redko!

Kaj menite? Je čas prehiter?

Moram priznati, da tudi mene grozno moti stil pisanja oz. nespoštovanje slovničnih pravil pri kar veliki večini udeležencev med.over.net-a.Imela sem to srečo, da me je že v osnovni šoli učila učiteljica, ki je dajala negovanju slovenskega jezika velik pomen. Čeprav se mi je takrat zdelo prav grozno, da smo sleherni ponedeljek pisali kontrolko iz slovnice, sem ji danes hvaležna za to. Tudi v srednji šoli sem naletela na podobno učiteljico. Mislim, da se da iz pisanja posameznika dejansko razbrati njegova izobraženost oziroma načitanost. Na forumih z lahkotno vsebino ne pazim toliko in pišem bolj v slengu, na ostalih pa se trudim, da bi bili moji teksti berljivi.

LP,Kaja

je ze tako, da se na webu pac ne pise po slovnicnih pravilih… narava dela nekaterih je lahko tudi taka, da so slovnicna pravila, vcasih tudi jezik itd. popolnoma drugotnega pomena… sam na primer za “osebno” rabo ne uporabljam sumnikov in zato so v vecini primerov vsa e-besedila celo bolj berljiva, kot ce bi sumnike dosledno uporabljajl. glavno da se razumemo. to je drug svet, ki dopusca malce svobodnejsi in drugacen nacin izrazanja. zgodi se tudi, da so popolni “slovnicni” zmazki v dolocenem kontestu komicni in simpaticni. nimam nic proti, ce se nekdo zavzema in neguje jezik na vseh moznih podrocjih. a hitro mi taki ob prvem obcudovanja vrednem obcutku postanejo dolgocasni. okusi so razlicni. bolj kot drzanje slovnicnih pravil bi me navdusila skrb za razvoj okornega jezika oz. izrazanja. zmorete tudi to? ce ja, kapo dol!