Blagor tistim, ki menijo, da so naredili vse, ko so šli na pogreb.

Pogreb je samo slovo od pokojnikovega telesa. Naravni cikel, povrneš se v prah. Slovo pa se odvija na drugem nivoju, ki ni fizičen. Ni treba biti zraven … Poslavljaš se lahko na povsem svoj način, ki je zelo intimen … skratka, pustite zadevo … Ne glede na to, kaj, kdo, zakaj? Vsak ve zase!

Pomislite, da je tema objavljena na internetni strani Točno to, VROČE. A vam ni že to pod nivojem, da to sploh berete? Kaj pa imate od tega? Ali si dopovedujete, da ste boljše kot ona? Niste, ste samo drugačne in to vsaka po svoje!

Vsak naj naredi po svoje. Ne za sosede, znance. Sama še nimam izkušenj s pogrebi svojcev, vem pa, da enkrat pride tudi to. Seveda sem bila na pogrebih ljudi, ki sem jih tako ali drugače poznala. Vedno mi je čudno, ko rečejo, da nekoga pospremijo na zadnjo pot, ker tisti pogreb žare, pa res ni zadnja pot, tisti človek je že umrl par dni prej, torej na pogrebu pokopljejo le nek pepel od njegovih ostankov ali karkoli je že tam. On je že zdavnaj šel na zadnjo pot in ga ni noben pospremil. Pogreb je nekaj za tiste, ki ostanemo. Je pač nek obrazec obnašanja, navada ali karkoli pač. Tistemu, ki je umrl nič ne koristi, tistemu,ki pa ostane pa včasih ja, včasih pa ne. Če ti koristi greš, če ti škodi pa ne. Obsojat, ker greš ali obsojat, ker ne greš, pa ni pravica od nikogar.

Denar ne smrdi.

Jaz sem videla zelo podobno, kot ti. Se pa skoraj tu človek ne upa česa takega izustiti, ker dobi po glavi. Je pa res, da je NIHČE ne pozna, zato je smešno karkoli komentirati v + ali -.

Če je to vse v redu, zakaj ni na finalu povedala, da ni šla za pogrebom. Zakaj je takrat modro zamolčala. Ker je vedela, da potem ne bi zmagala? Ker je vedela, da če se bo delala dovolj velika žrtev, da bo zmagala?

Punca je očitno zelo prefrigana.

sej se ni delala žrtve-malo kdo je vedel kaj se dogaja.

pa še to-če pa zdaj smrt nekoga odloča o tem kdo bo zmagal ali ne-potem se pa tudi vse neha.a ni šlo za to kdo ima talent kdo pa ne-kaj ima sedaj vse ostalo veze s tem.človek je bil pa že itak prej bolan.
potem naj drugič vso zgodovino nastopajočih opišejo-preden bomo glasoval-ker to očitno veliko šteje.
kolk ljubic ima kak pevec,kakšna mama samohranilka….. dejte no.

Moj tast še nikoli ni glasoval za nikogar. Ta punca se mu je pa tako zasmilila, da je glasoval. Prav zaradi tega, ker je bila kao boga. In verjamem, da ni edini.

Niti slučajno ne bom obsojala, vendar jaz nikoli, nikoli, nikoli ne bi zamudila pogreba ljubljene osebe. Se sprašujem kako bi se mi počutili, če našega partnerja ne bi bilo na naš pogreb. Jaz bi se grozno: ponižano in razvrednoteno, pa sem še živa! Rojstvo, smrt in poroka so zame dogodki, ko si želim ob sebi družino in tiste, ki mi veliko pomenijo.

Pa ker jeto naredila Julija (proti kateri nič nimam) je ok, Bog ne daj da bi tašča, si sploh ne upam predstavljati kaj vse bi pisali tukaj gor.

Nihče se nima pravice vtikat in se tudi ne more oz. ni mogel, lahko pa komentiramo. Veš, včasih, če je nekdo slaven, mu dopustimo veliko več prostora kot bi “običajnemu” človeku.

Iz vsega srca čestitam Juliji, da si je UPALA narediti tako, kot je čudila, da je prav, kljub temu, da se to “ne spodobi”.
Poje pa izredno lepo, edino frizuro je imela grozno…

groza me je, če samo pomislim, da bi jaz nekoč pokopala mojega partnerja, mojo ljubezen mojega življenja. tega čustveno ne bi zmogla. preveč čustev, občutkov. pogreb bi tudi sama izpustila.

Jo čisto razumem. Ni mi problem iti na pogreb, a najljubši teti nisem šla, jo bom pa nosila v srcu do konca mojega življenja.

… bi psihologi na temo žalovanja povedali tudi, da se je treba od dotičnega fizično posloviti. Nima veze s spodobiti se, ampak s slovesom, ki je del žalovanja. Tukaj nihče nikomur ne oporeka, da ne žaluje za nekom, četudi ni šel na grob, četudi ni šel za pogrebom, čeprav ne nosi črnine. Gre za proces žalovanja, ki ima določene segmente, ki spadajo zraven, če hočemo sploh enkrat kasneje, ko čas celi lažje zadihati. kaj veš, mogoče je zato še dvajset let kasneje tako hudo, ker se praktično oseba od pokojnega nikoli ni poslovila. Spustila, da gre.

Isto je, kadar sprašujete, če gredo otroci za pogrebom. Naj bi šli. Oni še najbolj spontano predelajo take stvari. Če jim ne pustimo zraven, ni prav. Potem pa v odrasli dobi niso sposobni iti na pogreb, ko bi bilo res zanje dobro, da bi šli.

Samo razmišljanje. Julija bo pa po svoje.

A vidiš, kako smo si različni. Jaz si pa, ko/če umrem, pogreba sploh ne želim, nobenih ceremonij, nobenih objokovanj. Osebno menim, da mi s tem ne bi nihče izkazal spoštovanja.

Jaz tudi razmišljam … in veš, slovo je po moje še najmanjše na pogrebu, na pokopališču. kako se sploh lahko posloviš od ljubljene osebe v tisti množici … ne moreš. Za slovo potrebuješ mir, intimo. Predvsem moraš biti sam s sabo. In da ga spustiš, pogreb ne igra nobene vloge. Da čakaš par dni, si že pozen.

In otroci? Kot otrok sem hodila na pogrebe, sorodniki, babica, dedek … nisem razumela nič, kasneje malo več. Ko se zares razumela, sem se poslovila že prej in nehala hodit na pogrebe. Ja, na pogrebe NE hodim.

Bravo!

Če si v srcu s tistim, ki si ga izgubil, si mu najbližje. In majhna lična svečka v dnevni sobi pomeni več kot tiste grde in srhljive na pokopališču. Pa dnevna soba je kraj, kjer ste nekoč bili skupaj, vaš prostor, pokopališče je nek tuj kraj, ne vaš.[/quote]
Se pravi, da smo tisti, ki smo šli na pogreb za svojim dragim, v resnici čudni?
In potem vi nam o “obsojanju”? Jaz nikogar ne obsojam, ampak prosim, da tudi vi spoštujeje mene.[/quote]

Ne niste čudni, ampak sledite pač določenim tradicionalnim ritualom, običajem RKC ali drugih ver. In kot tako pač vašo odločitev določeni spoštujemo.

Tudi zame osebno je odhajanje na grob, prostor kjer so posmrtni ostanki kar malo nesmiselno, pa nošnja vseh tistih sveč, na tone cvetlic in zelenja čez leto in ob točno določenem datumu in drenjanje ob prazniku mrtvih po pokopališčih – veika večina hodi tudi zato, ker kaj pa bodo sosedje, krajani rekli, če ne bomo prišli in se srečali ( ja v manjših krajih, kjer se vsi med seboj poznajo, je to še bolj izopstavljenop) – hja, ž ne hodim tja ob točno tistih časih, ker sem mnenja da tistega, ki ga imaš rad vedno nosiš v srcu in ga ni potrebno “častit” na nekem mestu – dostil epše bi mi bilo, če bi imela npr. žaro s pepelom lahko doma, ali pa še bolje, upoštevala bi željo pokojnika in ga raztresla npr. nad morjem, v gorah……Takšna je tudi moja želja. In vedno velja: svoji k svojim….

inše to: da se je treba od pokojnika na dostojanstven način poslovniti – splohotroci – se pa absolutno ne strinjam, sploh pri otrocih v starosti nekje od 2 do 5 let; otrok živi v svojem, dostikrat domišljskem svetu in v teh letih je pojmovanje smrti, jokanje, hoja za pogrebom dostikrat boljz mračnimi posledicami in razmišljanjem o smrti, kot če niso prisotni.

Naša najmlajša otroka nista šla za pogrebom za dedkom, 2 in 4 leta. In nikoli nista pretirano spraševala, zakaj nista šla na pogreb – ker jima tega nismo predstavljali kot nekaj življensko pomembnega. Se pa še danes, ko vidita njegovo sliko, ki jo imamo vedno na ogled spomnita, kako so se lovili naokrog, kako je bil vedno nasmejan in navihan med igro z njima – in to je bistvo; da sta ga ohranila v lepem tudi vizuelnem spominu, ne pa da bi ga morda morala videti v odprti krsti, popolnoma spremnjenega, bledega neprepoznavnega……Verjemite, da to so travme za tako majhne otroke! Tudi ko je umrl, smo ju poučili, da je to čisto naravno, da bomo vsi enkrat umrli, ko pride čas, da pa lahko na nebu poiščejo njegovo sijočo zvezdo. In menim, da je prav tako. Tudi sedaj, ko so otroci večji, in ko hodimo na pogrebe, dojemata to kot nekaj povsem naravnega, prez posebnih priprav in ritualov – smrt je pač naravna selekcija, delo narave in usode. Življenje pa gre, hvalabogu, naprej – žalujemo in izgubo ljubljene osebe prebolevamo v sebi zato pa nam ni treba pokorno vsak teden na pokopališče hodit prižigat sveč z mislijo, da nas pokoji tam vidi in gleda, ter čaka, kdaj bomo prišli….Tak namreč nekateri tudi učijo svoje otroke in privabijo na pokopališča pod tako pretvezo -kar je kar malce bolano.

A ste morda pomislili na to, da je bil nastop na finalu tudi njegova zadnja želja, glede na to, da je zbolel že pred polfinalom ter glede na to, da je kot njen partner tudi vedel za njeno željo po petju ter je vanjo tudi verjel? Jaz je ne obsojam. Pa tudi tega ne, da je bila vsaj nasmejana. Jaz sem v njenih očeh videla žalost, žalost, ki je na avdiciji ni bilo videti. Malo si poglejte posnetke na avdiciji in potem finale. Oči ne lažejo.

BRAVO!

Jaz tudi razmišljam … in veš, slovo je po moje še najmanjše na pogrebu, na pokopališču. kako se sploh lahko posloviš od ljubljene osebe v tisti množici … ne moreš. Za slovo potrebuješ mir, intimo. Predvsem moraš biti sam s sabo. In da ga spustiš, pogreb ne igra nobene vloge. Da čakaš par dni, si že pozen.

In otroci? Kot otrok sem hodila na pogrebe, sorodniki, babica, dedek … nisem razumela nič, kasneje malo več. Ko se zares razumela, sem se poslovila že prej in nehala hodit na pogrebe. Ja, na pogrebe NE hodim.[/quote]

Kako bi lahko nekateri izmed vas lahko končno doumeli: največ boste storili, če boste ob umirujočem v zadnjih trenutkih, ga držali za roko, ga objeli brez joka in solza na obrazu, mu govorili lepe stvari – baje umiranje, sam odhod ni nič težkega za umirajočega, je pa toliko lepše, če ima ob sebi svoje najdražje!!!!! Doživeto na lastnih rokah!

Za umirajočega boste največ storili, če boste ob njemu, ko umira, se stisnili s svojim licem k njegovemu; nič mu ne bo več pomenilo, ko stopate za njim na pogrebu v takšni in drugačni zasedbi, ker vas ne bo ne videl, ne slišal, ne vohal, ne čutil – pogreb je le povorka, pokojnik nima nič od tega – vi pa le dodatne stroške, pogrebno podjetje pa dobiček ;))))))

Zame najlepše poslovitve od pokojnika so: raztros pepela v gorah, na morju, eventuelno tudi na prostoru za raztros pepela…..

Ashes to ashes – dust to dust !!!!!!

Julija je bila na finalnem odru kot nevesta…. bela obleka se mi v tistem trenutku ni zdela primerna. Moža je “pokopala” (no na pogrebu je sploh ni bilo) nekaj dni nazaj, ona pa kot ena bela princeska.

Moje mnenje je, da je pogreb tista zadnja točka. Seveda da smrt bližnjega boli in da rabiš dneve, tedne, mesece da se pobereš, ampak na pogrebu se pač zberejo osebe, ki so pokojniku nekaj pomenile in se od pokojnika skupaj poslovijo. Veliko lažje je biti na pogrebu starega človeka, ki je svoje življenje dal že skozi, kot pa na mogrebu partnerja, kaj šele otroka, ki je komaj začel živeti.

Julijine odločitve, da zaradi SITa ni mogla na pogreb NE odobravam. J e b e š denar v trenutku, ko izgubiš partnerja. Čutiš samo žalost, samoto in še enkrat žalost.
Njene sanje “peti” so se uresničile že prej, v vsakem primeru so jo ljudje slišali in bi že podpisala kakšno pogodbo. njej se je šlo pa za tisti ušivi denar…. žalostno

A vidiš, kako smo si različni. Jaz si pa, ko/če umrem, pogreba sploh ne želim, nobenih ceremonij, nobenih objokovanj. Osebno menim, da mi s tem ne bi nihče izkazal spoštovanja.[/quote]

Enako, po smrti ne želim nobenega pogreba, ceremonij,sveč,cvetja. Imejte me radi za čas življenja.
Sem že dala jasna navodila svojcem glede anonimnega raztrosa in upam, da se bodo držali moje želje.Nočem niti, da otroci in vnuki hodijo na britof prižigat sveče.
Ko si mrtev si mrtev.Bašta.

Jaz sem videla zelo podobno, kot ti. Se pa skoraj tu človek ne upa česa takega izustiti, ker dobi po glavi. Je pa res, da je NIHČE ne pozna, zato je smešno karkoli komentirati v + ali -.[/quote]

Ja, res sta smešni s komentarji, obe. A za vaju je vredno le tisto, kar isto mislijo in delajo drugi?
Meni njeno petje osebno ni bilo všeč, kaj, kako, kdo… je bilo pred SIT in po SIT pa ne mene prav tako pa tudi vaju briga glih tok kot lanski sneg!

Pa saj ni fora v tem, da ne bi mogla na pogreb, ker je bil predaleč stran in časovno preblizu finala. Ona ne bi šla na pogreb niti če bi bil v njenem kraju. Ker pogreb lahko prestaviš, lahko bi ga prestavila za dva dni. Saj je že pred njegovo smrtjo vedela, kdaj bo finale. Na pogreb ni šla, ker ni hotela it in konec. Kakšni pa so njeni razlogi….. sama ve. To pa, da se šlepaš skozi finale na račun smrti partnerja, potem pa ne greš na njegov pogreb, pa je absurdno. Kaj pa je sploh hodila pravit, da ji je partner v komu in da umira in da je sploh umrl.

UUUUUUUUUUUU mavrični bi ubijal za tako število ogledov!

Kar se mojih občutkov tiče, se mi zdi, tako kot tebi, da je v ospredje dala možnost, da uspe na SIT in da ji je šlo tudi za denar. Tudi jaz sem glasovala zanjoa, pa nikoli ne bi, žal ali pa ne žal, če bi vedela, da je bil v soboto pogreb njenega partnerja, pa da ni šla.