Jurij Zrnec
Moram priznati da ga pogrešam,
Sicer se ne bom spuščal v temo njegovega privatnega življenja, se pa mi je zdelo fajn, da se ga malo spomnim/o.
Spomnim se njegove “avdicije” katera me je zelo nasmejala in še danes če/ko jo pogledam, mi nariše nasmeh na obraz in se iz srca nasmejim 
Veliko je pomenil na slovenski sceni, unikaten animator z veliko talenta.
Tisti ki slučajno še niste pogledali njegove “avdicije” in če si želite iskrenega smeha in pozitivnega večera vam toplo priporočam
Jurij Zrnec, avdicija. (klikni)
lep pozitiven večer želim
Jaz bom pa rekla takole…
Ljudje smo malo egoistični. Pogrešamo ga, ker nas je spravljal v smeh, ker je zabaven, ker ima dobre fore, ker je dober igralec in vse to je koristilo nam.
Jaz ti pa povem, da je vse to en navaden NIČ.
Glede na to, kaj se s človekom dogaja, kakšne probleme je očitno imel, je dobro, da najprej to razreši in pride sam s sabo na jasno. Pred kratkim se v enem intervjuju zasledila, da je pravil, kako se je spraševal, zakaj se vse to njemu dogaja.
Moj odgovor na to je, da določene negativne izkušnje pač moraš doživljati toliko časa, dokler se iz nje ne naučiš, kar je bilo namenjeno, da se. Torej je on verjetno malo trma in je skušal vsa sporočila ignorirati. Pa ga je spet butnilo. Pa je šel nekaj popit, da bi se “omamil”. Pa ga je spet udarilo …
Dosti več je vredno, da človek svoje osebne probleme razčisti, pride sam sebi na jasno, si uredi zasebno življenje. Šele potem je pomembno, ali bo smejal publiko še dalje ali ne.
V bistvu je to pri njemu bil samo beg od akcije, od osebnih življenjskih sprememb. Nekakšen obrambni mehanizem. Smejanje drugih, če se že sam ne more. Namesto, da bi najprej poskrbel, da bi se sam lahko. – in ravno to, zdaj ga je življenje “prisililo”, da drugih ne more, da bo lahko poskrbel, da bo sebe lahko.
Ima vse možnosti. Ali jih bo tokrat izkoristil je pa od njega odvisno. Če jih ne bo, ga bo najbrž spet nekaj udarilo.
Meni pa je bil odličen v svojih časih – sedaj pač ne več. So prišli mladi, sveži, celo boljši – Slakonja je že en takih. To je tako kot pri igralcih, ko pride čas, pridejo mladi, sveži obrazi in vsak, ki je bil pod sojem žarometov v trenutkih slave, se zaveda, da je to minljivo.
Drugače pa so taki komiki po mojem kar težki karaktri v zasebnem življenju in je težko z njimi delit zasebnost. Ker se dostikrat ravnajo po likih, ki jih igrajo, se norčujejo iz njih. Pa taki nevrotiki, živčkoti, skoz v pogonu delujejo.
človeka spoštujem, opazim dobre in slabe strani..Zrnec se je v začetku izkazal kot igralec, ki g je bilo lepo gledati.A ne predolgo ..Ko se je njegov humor začel nagibati na ene in iste fore, ko je obdeloval ene in isto vrsto ljudi, premalo sem ga gledala, zato glede južnjakov ne vem, sem si ga pa zelo zapomnila, ko je na eni prireditvi rekel,, da bi raje umrl kot se pisal Bajuk (takratni finančni minister) in narod se je krohota kot neumen…Ja, kako se radi smejemo in norčujemo na tuj račun, ko smo tudi sami na vrsti,se sprašujemo: Zakaj ravno jaz? Tudi ta stavek naravnost sovražim!
