Jutro
Pismo, sej lahko pa jest glih no malo fušam, kaj
se ti zdi, a?
Ko sem spravljala jest moje dete spat, a veš, v tistih
časih še nazaj, sem hotla eno zvečer zapeti, da bi dete
lažje usnulo, pa mi je skremžilo usteca v jok in me prav
milo prosilo, da “ne pojčkat, mami, ne pojčkat!…” . Na,
pa sem potem le na izust pravljice pripovedovala, za
pojčkat bi pa morti zdej bla dobra za v kakšen takšen
lokalček pri Reneju, a?
Mariči
---------------------------------------------------------------
Danes sem kradla čas. Ne počutim se krive. Srečna sem, ker to še znam.
(po R.Kerševanu)