Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Kaakšna je resnična ljubezen med moškim in žensko?

Kaakšna je resnična ljubezen med moškim in žensko?

Imam občutek, da veliko žensk (vključno z menoj) ne ve, kakšna je prava/ zdrava/ resnična ljubezen med dvema partnerjema.

Kakšen je moški do ženske, ki jo iskreno in predano ljubi takšno kot je?

Kakšen je dinamika odnosa?

Česa v taki zvezi ni in ne sme biti?

 

predvsem ni v praznih lepobesedičnih besedah.. ampak v dajanju sebe in v sprejemanju njega, popolna taka kot sta. v zvestobi, v spoštovanju, v popolni predaji, v vzajemnosti, v skrbi do njega/nje, v pomoči njemu/njej, v sodelovanju, v ljubezni, v slišanju drug drugega in ne nazadnje v njuni spolnosti.

 

Mislim, da so tiste resnične ljubezni redke, ko se najdejo pravi med seboj in so si dobesedno usojeni. Ko tako moški, kot tudi ženska menita, da sta dobila najbolje, kar sta lahko in ju drugi ne zanimajo, ker je partner vse to, kar sta si kdaj želela.

Taka ljubezen se meni zdi med  Gordano Grandošek Whiddon in  njenim možem Trentom.

Prav čutiš njuno medsebojno naklonjenost in energijo, da sta globoko povezana, predana en drugemu in se imata fuuul rada. Meni se zdita zelo lep par.

Ne izhaja iz zaljubljenosti, partnerja se dopolnjujeta, si pomagata, se pogovarjata, si zaupata, sta skupaj veliko časa in sama sebi dovolj!

Povsem enostavno. Če živita tako kot je tekst zaobljube ob sklenitvi zakonske zveze, čeprav ni nujno, da sta ravno poročena. Mnogi to štejejo za prazne besede, ki se jih mimogrede prebere na obredu. Osnovno vodilo pa je, da upoštevaš čustva druge osebe in ne narediš česa takega, kar ne bi želel, da ta oseba naredi tebi. Tega danes praktično ni več. 💝

Odgovor na objavo uporabnika
Srce125, 05.01.2025 ob 13:45

Povsem enostavno. Če živita tako kot je tekst zaobljube ob sklenitvi zakonske zveze, čeprav ni nujno, da sta ravno poročena. Mnogi to štejejo za prazne besede, ki se jih mimogrede prebere na obredu. Osnovno vodilo pa je, da upoštevaš čustva druge osebe in ne narediš česa takega, kar ne bi želel, da ta oseba naredi tebi. Tega danes praktično ni več. 💝

Je res. Vsake toliko pogledam posnetek najine poroke in zaobljub, govora matičarja…vsakič me gane. Tako lep govor je imel. Poln upanja, ljubezni, vrednot, pravih smernic…če bi ga pretipkala, objavila, bi vsi vzdihovali, saj vzbudi v človeku to vero v ljubezen, partnerstvo in kaj pomeni v dobrem in slabem, to sprejemanje drugega in odločanje zanj vsak dan znova. Leta in leta… Kdor se samo tega drži, ne more zgrešiti. Tako preprosto je.

Odgovor na objavo uporabnika
LoVe ❤️, 05.01.2025 ob 13:27

Imam občutek, da veliko žensk (vključno z menoj) ne ve, kakšna je prava/ zdrava/ resnična ljubezen med dvema partnerjema.

Kakšen je moški do ženske, ki jo iskreno in predano ljubi takšno kot je?

Kakšen je dinamika odnosa?

Česa v taki zvezi ni in ne sme biti?

 

Brezpogojna ljubezen med partnerjema je, da  sprejemamo drug drugega takšne, kot smo, seveda, če ni nekih grdih značajskih lastnosti preko katerih ne moremo oz. ne želimo, da se znamo obojestransko prilagajati, da smo sposobni oprostiti celo morebitno enkratno prevaro. Partnerja brezpogojno ljubimo, če brez sovraštva do njega sprejmemo v kolikor se želi raziti z nami in si ustvariti življenje z drugo. Privoščimo mu srečo, predvsem pa se zavedajmo, da partnerji niso naša lastnina.

Resnična ljubezen se kaže v obojestransjem spoštovanju, podpiranju pri doseganju ciljev, v vzpodbujanju in obojestranskem angažmaju pri gospodinjskih opravilih in skrbi za otroke. Moški, ki resnično ljubi svojo žensko, se ne počuti kastriranega, če gre po otroka v vrtec, če se tudi on kdaj zbudi, ko otrok joka, če previje plenico, pospravlja po hiši… Vse to se mu zdi samoumevno, saj se zaveda, da oba hodita v službo in si morata zato deliti tudi druge družinske obveznosti. Moški in ženska, ki se zares ljubita, imata lepo in zadovoljujočo spolnost še pozno v starost, če jima zdravje to dopušča. Nista ljubosumna na uspehe drug drugega, imata vsak svoje prijatelje, a nykryje preživljata prosti čas v družbi drug drugega. Čutita se, ne živita eden mimo drugega. Ne ponižujeta se. Ne varata se.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 8622, 05.01.2025 ob 14:05

Brezpogojna ljubezen med partnerjema je, da  sprejemamo drug drugega takšne, kot smo, seveda, če ni nekih grdih značajskih lastnosti preko katerih ne moremo oz. ne želimo, da se znamo obojestransko prilagajati, da smo sposobni oprostiti celo morebitno enkratno prevaro. Partnerja brezpogojno ljubimo, če brez sovraštva do njega sprejmemo v kolikor se želi raziti z nami in si ustvariti življenje z drugo. Privoščimo mu srečo, predvsem pa se zavedajmo, da partnerji niso naša lastnina.

Če Pride do situacije, ko je treba oprostiti prevaro, žal že ne gre več za pravo obojestransko ljubezen. Ko pride do prevare, ljubezni več ni. Lahko zakrpamo odnos in ostanemo skupaj, a nikoli več ni takšen, kot je bil. Ponavadi v takšnem odnosu eden ljubi bolj od drugega.

main qimg 1c9caa37d57f1bf53eff5d7cb478ca85 lq

 

 

Tole kar zlo drži, ženske preveč včasih analiziramo, ko pa bi lahko preprosto bile v trenutku, ni treba vsega razčlenjevat in v besedah kazat moč, vse pojmovat in razkošičit, s tem se porazgubi bistvo.

Ne dolgo nazaj smo imeli tako debato. Kajne, da je lažje naštevati, kakšen na NE bo kakor, kakšen mora biti?
Saj ni čudno, da moški pri najboljši volji ne morejo vedeti, kako nam naj ustrežejo, če jim znamo bolj naštevati prepovedi, kakor priporočila 😉

Najkrajše povedano je partner tak, da se ob njem nenehno počutiš na pravem mestu, varno in ljubljeno.

K temu sodi tudi, da ti ne sadi rožic o fantastičnem izgledu, če sama dobro veš, da izgledaš zmahano kot stara zastava. Partner je tvoj iskren oboževalec in konstruktiven kritik hkrati. Partner ti izkazuje zaupanje vate in v vajino zvezo, vse skupaj lahko tudi brez besed, pač pa z ravnanjem, s katerim dokazuje, da ustvarja skupno dolgoročno prihodnost in vanjo neomajno verjame. Partner te bere in ve, kdaj potrebuješ objem, kdaj pa mir (tudi pred njim), kdaj si zdolgočasena in kdaj preobremenjena. Pokaže ti svojo podporo in sodeluje povsod, kjer vidi dober namen in skupno korist, ti pa tudi pove, kdaj ga biksaš in te nosi luna. Enako zase zna slišati tvoje pohvale, kakor tudi kritike in se trudi upoštevati tvoje mnenje ali o njem vsaj resno razmisliti in argumentirati svoje stališče. Pozna tvoje želje in tudi prizna, kdaj jih ne, pa zanje vpraša in -pomembno- si tudi zapomni.
Pošteno in naravnost ti pokaže svojo željo po tebi, prav tako pa tudi zna naravnost povedati, kdaj in zakaj želje po tebi nima. Enako pričakuje od tebe.
Pohvaliti zna tvoje vrline, nikakor pa ne pretirava v pocukrane ali neresnične hvalospeve.
Ko reče, da te ljubi,  je to izrečeno tako, da se ti zmehčajo kolena in zamajejo tla, besede pa sežejo do nohtov na nogi.
Njegov objem je tvoj dom. Tam si le ti in svet okoli izgine. V njegovem poljubu se izgubiš in se z njim spojiš v eno nepremagljivo celoto. Ko se ljubiš z njim, ne slišiš zvokov, ne vidiš prostora, ne čutiš teže in ne zaznavaš časa. Potoneš v bezmejnost.

Prepiri so, seveda. A vedno veš, da služijo izboljšanju stanja, ne poniževanju, tekmovanju za prevlado ali prizadejanju ran.
Z nikomer drugim ne želiš, niti si ne predstavljaš, da bi bil raje, pa čeprav sredi kupa dreka in to daje on vedeti tudi tebi. Ob njem si točno tam, kjer moraš biti.

Ta, ki ti daje vse te občutke, te ljubi.

Aja… Rolex in Masseratija lahko da tudi ljubici, da bo imela igračko v tolažbo 😉

 

Zaljubis se,  vzljubis nekoga,  dajo ti pravico,  da verjames v sreco…

Potem ti vzamejo to in ostane ti samo praznina v prsih… kjer udarja tisina,  namesto srca…

🌵

 

Odgovor na objavo uporabnika
monovka, 05.01.2025 ob 18:02

Ne dolgo nazaj smo imeli tako debato. Kajne, da je lažje naštevati, kakšen na NE bo kakor, kakšen mora biti?
Saj ni čudno, da moški pri najboljši volji ne morejo vedeti, kako nam naj ustrežejo, če jim znamo bolj naštevati prepovedi, kakor priporočila 😉

Najkrajše povedano je partner tak, da se ob njem nenehno počutiš na pravem mestu, varno in ljubljeno.

K temu sodi tudi, da ti ne sadi rožic o fantastičnem izgledu, če sama dobro veš, da izgledaš zmahano kot stara zastava. Partner je tvoj iskren oboževalec in konstruktiven kritik hkrati. Partner ti izkazuje zaupanje vate in v vajino zvezo, vse skupaj lahko tudi brez besed, pač pa z ravnanjem, s katerim dokazuje, da ustvarja skupno dolgoročno prihodnost in vanjo neomajno verjame. Partner te bere in ve, kdaj potrebuješ objem, kdaj pa mir (tudi pred njim), kdaj si zdolgočasena in kdaj preobremenjena. Pokaže ti svojo podporo in sodeluje povsod, kjer vidi dober namen in skupno korist, ti pa tudi pove, kdaj ga biksaš in te nosi luna. Enako zase zna slišati tvoje pohvale, kakor tudi kritike in se trudi upoštevati tvoje mnenje ali o njem vsaj resno razmisliti in argumentirati svoje stališče. Pozna tvoje želje in tudi prizna, kdaj jih ne, pa zanje vpraša in -pomembno- si tudi zapomni.
Pošteno in naravnost ti pokaže svojo željo po tebi, prav tako pa tudi zna naravnost povedati, kdaj in zakaj želje po tebi nima. Enako pričakuje od tebe.
Pohvaliti zna tvoje vrline, nikakor pa ne pretirava v pocukrane ali neresnične hvalospeve.
Ko reče, da te ljubi,  je to izrečeno tako, da se ti zmehčajo kolena in zamajejo tla, besede pa sežejo do nohtov na nogi.
Njegov objem je tvoj dom. Tam si le ti in svet okoli izgine. V njegovem poljubu se izgubiš in se z njim spojiš v eno nepremagljivo celoto. Ko se ljubiš z njim, ne slišiš zvokov, ne vidiš prostora, ne čutiš teže in ne zaznavaš časa. Potoneš v bezmejnost.

Prepiri so, seveda. A vedno veš, da služijo izboljšanju stanja, ne poniževanju, tekmovanju za prevlado ali prizadejanju ran.
Z nikomer drugim ne želiš, niti si ne predstavljaš, da bi bil raje, pa čeprav sredi kupa dreka in to daje on vedeti tudi tebi. Ob njem si točno tam, kjer moraš biti.

Ta, ki ti daje vse te občutke, te ljubi.

Aja… Rolex in Masseratija lahko da tudi ljubici, da bo imela igračko v tolažbo 😉

Prava ljubezen je sprejemat se racionalno, prizemljeno,v realnem svetu.  Prava ljubezen je sprejet vse kr ti je dano na prav način in razumet pogovore pravilno. Pričakovanja so že zametki frustracij. Sanjat tresavico pod nogami je fantazija. V katero ima vsakdo pravico verjet. Prava ljubezen ni delo. Ni spisek pravil. In brez ljubezni do sebe ni mogoča.

Odgovor na objavo uporabnika
Anonimno 6064, 05.01.2025 ob 18:12

 

Zaljubis se,  vzljubis nekoga,  dajo ti pravico,  da verjames v sreco…

Potem ti vzamejo to in ostane ti samo praznina v prsih… kjer udarja tisina,  namesto srca…

🌵

 

Hm, samo kaktusa ne, no…kakšno lepšo rožo najdi.

 

(Ako voliš ovu ženu, Željko Bebek)

Moški želijo imeti seks z vsako privlačno žensko, ki jo vidijo. Obsedeni so s sajenjem semena, malo pa jih zanima, kaj se zgodi, ko seme postane človeško bitje. Narava je modra. Če bi moški razmišljali o posledicah, ne bi nikoli seksali.

Glede na to, da je spolni nagon naš najmočnejši instinkt in tudi najneumnejši, globalistična luciferijanska elita promovira odvisnost od seksa, da bi nas degenerirali.

Spolna privlačnost je povezana z razmnoževanjem. Moške privlačijo lepe prsi, ker hranijo dojenčke. Toda otrok je običajno zadnja stvar, o kateri razmišljajo.  Ženske na drugi strani iščejo prostor, kjer bi izlegle svoje potomce. (Za mnoge ženske so moški le vstopnica za obrok.

Dejanje razmnoževanja je sveto. Simuliramo dejanje stvarjenja, tudi če uporabljamo kontracepcijo.  Smo nadomestki Boga. V idealnem primeru moški posadi svoje seme in otroka obravnava kot svoj potomstvo. Preživlja mater in otroka in ga pripravlja, da zavzame svoje mesto v svetu. To samošrtvovanje  ga naredi človeka.

Spolni odnos je najbolj intimno fizično dejanje. Je ponižujoče in nečloveško, če ni izraz ljubezni in naklonjenosti.  Spolni odnos je dejanje posedovanja. Če se moški polasti ženske in jo nato odvrže kot čik, je psihološki učinek na žensko uničujoč. 

Pod krščansko dispenzacijo je kultura priznala, da je spolna privlačnost v resnici razmnoževanje. Moških na splošno ne privlačijo ženske, ki niso plodne.  Kultura  je z vztrajanjem pri poroki razumno povezala seks z razmnoževanjem. Če je človek želel mleko, je moral kupiti kravo. Na ta način, če bi seks imel predvideno posledico, bi obstajala struktura, ki bi skrbela za to. “Ljubezen in zakon … gresta skupaj kot konj in kočija”.

Seks je bil zakrament, simbol svete vezi med moškim in žensko. Moški in ženske so se “ljubili”. Svoja čustva so izražali preko užitkov. To ni bila masturbacija z neznancem. 

Razmišljanje o seksu na ta način je pomenilo, da so druge ženske postale prepovedane. Moški bi lahko premagali odvisnost od spolnosti in se osredotočili na bolj izpolnjujoče  stvari. Ko par vzpostavi duhovno vez, ni pomembno, da spolna privlačnost sčasoma zbledi.

Toda ob vstopu v satanistično prostozidarsko dispenzacijo so stvari ušle iz tira. Oplojevanje se je iz zakramenta poroke spremenilo v čutno razvajanje, karnevalsko ježo. Seks je postal doživljenjska spolna odvisnost, sam sebi namen in več kot je, tem bolje. 

Odgovor na objavo uporabnika
crazyfrog, 05.01.2025 ob 18:15

Prava ljubezen je sprejemat se racionalno, prizemljeno,v realnem svetu.  Prava ljubezen je sprejet vse kr ti je dano na prav način in razumet pogovore pravilno. Pričakovanja so že zametki frustracij. Sanjat tresavico pod nogami je fantazija. V katero ima vsakdo pravico verjet. Prava ljubezen ni delo. Ni spisek pravil. In brez ljubezni do sebe ni mogoča.

To pa absolutno – najprej moraš imeti rad sebe, da lahko imaš rad druge.
Potres pod nogami pa -saj pa ljubezen je pravljično lepa, ali ne? In mora te spodnesti. Ne vsak dan cel dan, to bi blazno smešno izgledalo, ampak v tapravih trenutkih pa tudi še po skupnih desetletjih.

 

Da se dva v vsem  podpirata in se ne ranita z dejanji, imata spoštljiv odnos in spoštujeta integriteto posameznika. Spoštujeta mejo in ne izkoriščata šibkosti druge osebe. Mislim da je to prava ljubezen.

Ljubezen je , ko je konflikt doživet kot priložnost za sodelovanje in širjenje obzorij. 😉

Jaz sem imela tako zvezo. Noro dobro je. 100% zaupanje, spoštovanje, pomoč drug drugemu, podpora in opora. Nagajivost, zabava, pogovori dolgo v noč, intima vau, ko se prepustiš človeku z vsem svojim bitjem.

Ampak, saj veš kako pravijo, nič ni večno, zakaj bi bila ljubezen izjema?

In je odšel, naveličan, dolgčas mu je bilo. Kot da se je prelevil iz mojega moža v nekoga drugega. Zdaj ima svobodo in brez miru divja naokoli.

Drug človek.

lepo ste tole opisal.kolk jih pa dejansko doživi kaj takega na dolgi rok?

True love ze dolgo ne obstaja vec.

Odgovor na objavo uporabnika
pinboks, 05.01.2025 ob 22:05

lepo ste tole opisal.kolk jih pa dejansko doživi kaj takega na dolgi rok?

Kaj šteje za dolgi rok? Bi deset let štelo?

🙏

zate vem.tudi,kako se je končalo.recimo 20,30 let…na začetku je vedno tako. z leti pa…

@pinboks Več kot 20 let.. in nadaljujeva. Ni res, da takšnih zvez ni več.

New Report

Close