kače na podeželju
Pozdravljeni!
Zanima me, kako se obnašate starši, ki ste doma na podeželju in veste da je tu pa tam kakšna kača, tudi modras.
Imam 4 letnega sina, doma na podeželju, mene je že od kar pomnim strah kač, vendar mi smo se lovili, skrivali po tudi visokih travah, pa nisem nikoli videla kače, čeprav na travnikih, kjer so kosili, so vedno katero našli.
Zdaj me je strah, če gremo po cesti in skuša fant utrgati rožo, potem leteti na travnik, ki ni ravno okrog hiše. Včeraj smo šla po cesti in sva že vidla povoženega modrasa.
Res me je vedno bolj strah. Kako ravnate vi, ki ste enako doma na podeželju?
Hvala in lp
pri nas mamo na dvorišču vsako leto leglo modrasov…otroci že od malega vedo da jih kača lahko ugrizne in da jih ne smejo prijemat
dejstvo je da so nevarnosti povsod okoli nas …mi pa je ena od hčera ko je bila stara kake dve leti začela vpiti da je kačica(to je bil takrat deževnik ali glista)….misem se dosti zmenila za to in mala kje skoraj pobrala malega modrasa …takrat smo meli možnost od blizu videt kaj je modras in v bistvu sedaj ne dotikajo niti slepca…
se pa še sedaj spomnim da sem se kot res majhen otrok par ur igrala z modrasom pa me na srečo tud ni ugriznil …kaj čmo otroci imajo več sreče ko pameti
običajno se kače ne zadržujejo na področjih kjer je hrup. jaz moji ne dovolim da gre še kam drugem kjer ni pokošeno. sicer smo doma v mestu, ampak kar pogosto zahajamo na deželo k sorodnikom. se pa je tudi moja še pred nekaj leti drla, da so deževniki male kače. gada ali modrasa še nismo srečali, le slepiče in belouške, ja pa neke čudne črne kače, z zelo dolgim in tankim trupom, so precej hitre in plašne tako da jih od blizu niti ne vidiš
Smo doma na deželi. Okoli nas velik travnik. Jaz se že od malega bojim kač. Otroci tega strahu nimajo. Mene ne spraviš v visoko travo. Tudi mi smo se kot otroci igrali v visoki travi, pa ne pomnim, da bi kdaj srečali kačo. Edina, ki sem jo videla zelo od blizu, je bila v gozdu.
Pri nas je ogromno slepičev. Videva jih mož, ko kosi. Videl je tudi že modrasa – na vrtu. Meni je hvalabogu s tem za zdaj prihranjeno, drugače ne vem, ali bi še upala iz hiše. :)))
Pa kaj pa vem, jaz sem tudi zrasla gor na vasi, tudi zdaj živimo na čisti vasi, našo parcelo obdajajo travniki, pa sem v življenju mislim da videla dvakrat modrasa, eno belouško in na tisoče slepcev, ki so popolnoma neškodljivi. Kač je čedalje manj, ker jih moti hrup, tudi sicer se zadržujejo bolj v kakšnem kamnju in čudnih bregovih poraščenih s kakšnim šavjem, sicer pa ne vem no, mene ni strah hoditi po visoki travi, kjlub temu, da se kač kar bojim…
Razumem tvoj strah, tudi jaz sem se bala za sineta, ki so ga bile polne vse naše gmajne in obronki. Kaj je gad in modras – tudi tisti majčkeni, ki so kar luštni – sva se naučila v živo. Povedala sem, da kača ugrizne, če jo ustrašiš, zato naj jih ne lovi in ne prijema. Ker smo na vasi, je hosta za vsakim vogalom, k sreči pa je imel sin veliko družbe vrstnikov. Spodbujala sem jih, da so se držali in igrali skupaj. Ko je ta čredica zalomastila po gmajni, sem upala, da so se vse pametne živali s kakšno kačo vred poskrile. Dokler ni bila košnja v kraju, je moral biti v škornjih, čeprav je bilo vroče, in v čim bolj širokih močnih kavbojkah – pajacu. Zmeraj sem mu vbijala v glavo – glej, kam stopiš. Potem pa lahko samo držiš pesti, da bo vse v redu. Aja, mogoče so še toliko nevarnejši klopi. Zato vsak večer pod tuš in malo pri luči pogledat po laskih in med pregibi, obleko pa čez noč na zrak ali v pranje.
Seveda pa moraš spet po drugi strani paziti, da nisi pri vsem tem videti preveč panična in tečna, da otroku ne vzameš veselja do potepov in igre v naravi … Mah, sej zrastejo.
Kač se ful bojim, no ubistvu mam fobijo pred marsikatero živlajo. 🙁 Pa smo na vasi in sem lani spomladi plela jagode pod trto, nakar me izpod robnika zauča ena kača. Nimam pojma kaj je bila za ena, temno rjava z črno črto na hrbtu. Nič mi ni hotela, ustrašila sem se jo pa kot pri norcih. 🙁 Nekaj dni kasneje je mož plel naprej (jaz nisem več hotela) in je bila še ena, ampak tokrat pa menda belouška. No, jagode smo dali proč in je zdaj pod trto samo trava, sinu sva povedala in pokazala. Srečal je pa še ni. Travo redno kosimo, ni visoka, je pa zraven nas zapuščena parcela, oz. travnik, pa tam blizu graben. 🙁 Upam, da nobene več ne vidim.
LP
kač se sploh ne bojim in nestrupeno tudi primem kakor tudi moji vnuki
Okrog hiše na vasi so gadi in modrasi. Ropot jih očitno ne odžene. Načeloma smo “dogovorjeni”, da kač ne prijemajo in takoj pokličejo, ko jo vidijo. Upam, da bo pri tem ostalo.
Ves čas jim govorim kje se kače najraje zadržujejo in, če jo vidimo jo tudi opazujemo
Skrbi pa me dejstvo, da protistrup, ki ga dajejo le še otrokom ni vedno pri roki tudi v zdravstvenih domovih.
srečno
Mojo sošolko je v nogo pičil gad, ko je nabirala rožce za herbarij, asistenta na faksu modras, pa je še vedno živ …
Sem pa videla enkrat eno zeloooo staro ženico, ki jo je v roko pičil modras v otroštvu. Na tisti roki so ji prsti ostali skrčeni, kot bi bili v nenehnem krču. Sploh jih ni mogla razmigat. Pa si predstavljajte, kako bi na kmetih živele 90 let z invalidno roko … pa se ni nič pritoževala.
Jaz bi zelo verjetno doživela živčen zlom, če bi videla strupenjačo – odraslo. Mladička modrasa sva si s tavelikim sinom lani dobro ogledala na sprehodu.
Je pa res, da laik težko loči med smokuljo, gadom in modrasom. No, da ima modras rožiček itak ve vsak, samo v paniki ga ne vidiš.
Potem pa so tu še kobranke, prograsti goži in navadni goži in belouške, ki kaj kmalu v prestrašenih očeh postanejo strupene.
Tisti, ki so nas čuvali starejši ljudje, imamo ta strah močnejši. Le zakaj?
Tudi jaz sem doma z vasi, pa se iz celega otroštva spomnem le ene kače iz gozda, ki je sikala na naju z očetom, potem pa izginila. Glede na dolžino je bila verjetno gož.
Mami nas je opozarjala le, ko smo šli v borovnice, naj jih ne nabiramo tam, kjer je veliko sonca, ker so tam sigurno kače. Za ostalo pa smo itak vedeli, da je treba mirovat, prevezat in nekoga poslat po zdravnika.
No, mami in varuška sta velikokrat povedali kakšno zgodbico o kačah, ki sta jih srečali in prav vse so se iztekle srečno.
Pa še nekaj – SLEPEC JE KUŠČAR IN NE KAČA!!!!!
Celo kače so del narave. Živimo na vasi, prastrah pred kačami je zelo razširjen med ljudmi.
Otroke učim, da jih ne prijemajo in ne segajo v goščavo, kjer ne vedo kaj je. V bližini hiše je kar precej gadov, na oddaljenem travniku pa sem videla modrase. Poznam samo eno osebo, ki jo je ugriznila kača (gad), kar je statistično gledano zelo malo glede na število strupenih kač, ki jih vsako leto vidimo. Imamo precej mačk in njihov šport je tudi igranje z vsem kar miga in gre, do sedaj še ni nobene ugriznila kača, pa sem že videla, da se je igrala z gadom??
Goža, ki je dolgo časa prebival med krompirjem na njivi, pa sem prinesla v garažo, da sva si ga s hčerko temeljito ogledali in ga vrnila nazaj, kjer je potem pridno naprej lovil glodalce.
Je pa tako, da zdaj protistrupa sploh ne dajejo več. Malo ostaneš na opazovanju in to je to. Menda protistrup bolj škoduje kot kačji pik, glede na to, da pri nas kače niso tako zelo strupene. Mene je dve leti nazaj pičila kača (najbrž gad), že prej sem se jih bala ko hudič, zdaj pa še bolj. No, hvala bogu pa kače sploh nisem videla (ker bi me drugače najbrž kap), čutila sem samo pik in sem šele čez kakšni dve uri pogruntala, da je kačji. Protistrupa nisem dobila, imela sem pa precej oteklo nogo kakšen teden, pa na začetku sem se slabo počutila.
ja je res kar praviš zaradi enega pika/ugriza ne umreš zaradi strupa lahko pa zaradi gangrene. ker kot je znano te mora kača, samo ne spomnim se ali modras ali gad, pičiti/ugrizniti 7x zapored na isto mesto v razmeroma kratkih presledkih, da izloči smrtonosno dozo strupa. velja za odraslo osebo. ampak zaradi ugrizov lahko pride do dodatne okužbe in posledično do gangrene. seveda je to najbolj črn scenarij ki se ti lahko poleg smrti zgodi, da ostaneš brez okončine, in ja tudi to je relativno redko. ker kače se raje zadržujejo tam kjer je mirno in napadejo le če se čutijo ogrožene.