kaj bi storile ve
tole pa JE problem. Ker očitno ne gre za pozornost sem ter tja, ampak svojo mamo kar precejkrat postavlja pred vami.
Poskrbi, da boš finančno neodvisna!!!
Potem pa premisli – koliko se trudi za družino, koliko sodeluje doma, koliko imaš njegove podpore pri otrocih…. čeje vse skupaj vredno piškavega oreha, ti predlagam kako partnersko terapijo.
Če ne bi imela otrok, bi ti rekla: spokaj mu kufre in zamenjaj ključavnico. Tako pa… težka je biti sam z otroci in večina moških se v nekaj letih po ločitvi od otrok kar precej odddaljijo.
Če ne bo šlo, je pa še vseeno bolje biti brez takega tipa. Vsaj ne sekiraš se več ne. Misli dolgoročno.
Tašča je čuden tip oz. na slpošno vse njeno sorodstvo. Ima še 4 brate in se nikoli ne dobijo, ker pač da se to ne dela, ker bratje in sestre niso družina. Njena družina sta samo njena dva sinova. Jaz si ne predstavljam, da ne bi imela stikov s svojim bratom. Sicer pa mož več ko 3/4 letnega dopusta preživi z mamo. HALO!!!c Da bi pa jaz lahko kam šla sama, da se malo spočijem, to pa ne. Vzemi otroke pa pojdi, pravi.
Teta Magda,
Si mi dala mislit. Zelo! Včasih kako stvar vzamem zelo osebno in potem vrtam po sebi, sprašujem…
Danes sva s taščo skupaj prebirale tele poste in ugotavljale, kako najbolj ustreza nam. Mimogrede sem ji tudi povedala kateri post je moj… In mi je takoj povedala, da se ji zdi, da bi jo lahko malo bolj pohvalila;-).
Pri nas je recimo tako, da smo zelo veliko skupaj, zato bi bila res presenečena, če bi mož kar na lepem prijavil, da gre nekam s taščo. Tudi sama mi je rekla, da bi takoj pomislila, da je v najinem zakonu nekaj narobe. Absolutno pa se ob težavah, boleznih še bolj povežemo.
No, tast je malo napol poslušal in je kar na lepem vzrojil:”Mulc, pri mami si se cartal, ko si bil mlad, zdaj si pa oženjen in se raje za ženo pobrigaj!”
Mi pač tako funkcioniramo in nam tako najbolj odgovarja, kar pa ne pomeni, da se imamo zato kaj manj radi ali drug drugega ne spoštujemo.
Hvala tebi in Skr bni, da nas kdaj spomneta, da je treba odnose negovati!
Hvala, Dove, za tvoje pisanje. Veš, saj v bistvu me ni vznemirili majin** post, zagotovo je bila takrat, ko je pisala, pač v krizi, morala se je na hitro “stresti”, vsi imamo kdaj čisto črne trenutke, ko se počutimo čisto nemočni, in če preberem še njen zadnji oz. predzadnji post, se mi zdi, da se bodo res morali vsi skupaj pošteno usesti in se malo pogovoriti. Ker tole s 3/4 dopusta je seveda zelo pretirano.
Ampak bolj so me zaskrbele reakcije – kako so punce – ne da bi poznale ozadje in imele kaj več informacij – takoj skorajda v en glas zamahnile po možu in tašči. In takoj silno radikalno, tisto s spokanjem kufrov itd. To me je zaskrbelo. Ta nestrpnost in netolerantnost do najbližjih – pa četudi po moževi strani – ampak tega se moramo zavedati, tudi moževo družino dobimo “v paketu” z njim, tako kot od njega vsaj čisto na tihem pričakujemo, da se bo vsaj sprijaznil z našo družino, če je že ne srčno vzljubil. Samo toliko. Lep večer, vsem.
Maja, mislim, da je skrajni čas za zelo resen pogovor. Iti 2 x na leto z mamo na morje ali pa 3/4 dopusta preživet z njo, je ogromna razlika. Verjamem, da je težje za mater, ki je še vdova povrhu in verjamem, da “visi” na svojih sinovih. Ampak saj ima 4!!! Štiri, ne enega ali dveh! Verjetno se ji ostali ne pustijo toliko komandirati, pa jih je odpisala. Kakorkoli vzameš, je tak način “kombiniranja” nesprejemljiv. Ti, otroka in mož ste primarna družina, ki mora sicer poskrbeti tudi za svoje starše, vseeno pa imate vi štirje prednost. Lepo je, da se mami pomaga, se jo vzame v družbo, se ji skrajša čas, znosi krompir, opravi težja fizična dela, tudi na dopust se jo lahko za kak dan pelje, vseeno pa morate dopust, vsaj 3/4 tega, preživeti skupaj VI in ne mama in sin. To je neizpodbitno dejstvo.
Tudi moja tašča je vdova, in to že 35 let. Moj mož je njen edinec. Pomaga(va) kolikor lahko, ker tudi ona pomaga nam, kolikor le more in včasih še več. Pa tudi če ne bi, osnovno bi ji vseeno šli postorit. Seveda pa je dopust povsem naš.
Mislim, da se bo tvoj mož vseeno moral malo odločit, kdo je prva violina v njegovem življenju. Če je to še vedno mama, potem ima težavo. Rešitev ni enostavna in pokanje kufrov je zadnja možnost, če vse prej odpove. Pogovor, pogovor, pogovor, nenazadnje pa lahko tudi ti eno soboto pobašeš svoje stvari in greš k svoji mami, on naj pa otroke zrihta kot ve in zna. Jaz vedno pravim, kar lahko eden, lahko tudi drug, za oba in za oboje starše veljajo povsem enaka merila in pravila.
Prav imaš, tudi jaz se popolnoma strinjam s teboj! Mama je še vseeno mama in če res ni drugega, da bi poskrbel zanjo, hvala bogu da bo to njen sin … pa čeprav najmlajši al pa najstarejši.
Kaj pa če bi se šlo za tvojo mamo, pa bi te prosila??? Po mojem ji ne bi obrnila hrbta!! Je pa res kot predvidevam, da bi svojo familijo vzela s seboj….
Samo moj mož se z mamo posvetuje, kdaj bo imel dopust, jaz za to zvem ZADNJA. Se ti tudi to zdi normalno? Tašča v bistvu ne potrebuje nobene pomoči, ker je zdrava (razen cukr ma na meji, malo pod 7). V družbo svojih vrstnic (pri nas je organizirana telovadba za starejše, pa zbirajo se v krožku ročnih del) pa ne gre, ker pravi, da se to ne spodobi.
