kaj če mati zboli
Ne sekiraj se na rezervo. Menda imaš že zdaj zaloge hrane za en teden, tako kot večina ljudi? Ko boš ugotovila, da si bolna, bo otrok po vsej verjetnosti tudi že kužen in ne bi smel k starim staršem. Največ možnosti je, da boš prebolevala blago obliko, torej boš lahko vstala, skuhala, prižgala otroku TV ali comp. Po tedenski nakup ti bo šel kdo drug in ti robo pustil pred vrati.
Jaz sem lani prebolela gripo, tako bolna še nisem bila v življenju, trajalo pa je tri tedne, da sem se pozdravila, švoh sem bila še nadaljnja dva tedna. Sama z dvema otrokoma. Pa smo preživeli.
Spet samohranilka, ki je brezmadežno spočela! Otrok nima očeta? Drugih sorodnikov, kot so stari starši? Res? Le kam ste samohrane matere gledale, ko ste prešpricale kontracepcijo. Cepce?
[/quote]
Več nas je takih, ki na žalost pač nimamo nikogar. Ta gospa ima vsaj stare starše, smo pa mame samohranilke, ki nimamo te opcije. Moj bivsi moz je “zginil”, otroki ga ne zanimajo vec, kot da jih ni. Staršev nimam živih. Sorodnikov v tej drzavi nimam.
Ne pretiravaj in ne skrbi na zalogo. Če nimaš kroničnih bolezni, boš v primeru okužbe bolezen prebolela v obliki prehlada ali gripe. V takih primerih pa otroka najbrž ne daješ starim staršem. Tistih par dni pa se 8-letnik, tudi če bi morala ležati, znajde. Kakšne testenine si že zna skuhati pa jih preliti z omako iz kozarca ali si speči jajca. Če bi pa padla v tisti majhen nesrečen procent, da bi morala v bolnico, bi se pa že našla rešitev. Ne skrbi, res ne.
Tudi jaz sem prebolela najhujšo gripo v mojem življenju sama z dojenčkom (mož na službenem potovanju, ko sem zbolela, tako da sem bila prvih nekaj najhujših dni čisto sama). Vse se da. Pa saj ni tale korona tako huda. Tisti posnetki, ki jih kažejo iz Italije, so iz intenzivnega oddelka, torej par procentov res najhuje bolnih, medtem ko veliiiiika večina ljudi virus preboli brez večjih težav (kot en prehlad ali blažja gripa).
Kakšnim starim staršem? Ne bodi nora. Če zboliš ti, je okužen tudi on. Če ga pošlješ k starim staršem, jih zelo ogroziš. Predvidevam, da si še mlada. Če nimaš kake kronične bolezni, boš pač malo bolna, kot da bi imela gripo. Če zboli otrok, bo tudi nekako tako, celo milejša oblika po sedanjih izkušnjah. Ravno danes sem brala na fb, ko en tip opisuje, da so cela družina pozitivni na kororno. To pri nas, slovenci. On in žena sta bolna, kot pri gripi, oziroma žena pravi, da je bila gripa, ki jo je imela v januarju, dosti hujša. Otroka malo vročine in nekaj znakov kot pri prehladu in da če ne bi bilo pompa okrog tega virusa, sploh ne “dali pažnje” na bolezen. Tako da brez panike. Saj ne boš prva in zadnja, ki bo bolna z otrokom doma. Za starejše in kronične bolnike je lahko zelo hudo, a za vse ostale ni neke nevarnosti, zato ne skrbi.
Kaj šele, ko zboliš in te pošljejo domov v samoizolacijo ti pa živiš s starejšimi v istem gospodinstvi, ali imaš otroka, ki ima avtoimunsko bolezen?
Karantena za pozitivne, ki ogrožajo domače ali nimajo pogojev doma, MORA BITI biti organizirana stran od doma, npr. v začasno “zaseženih” kapacitetah, ki so sedaj urejene in prazne: hoteli, domovi obšolskih dejavnosti …
Ker to birokratom ne kapne se bo širilo ko kuga!
Pamž? Predvidevam, da si brez otrok in upam, da tako tudi ostane.
[/quote]
Predvidevam, da imaš maksimalno dva otroka in pretiravaš s skrbjo za njih še potem ko so stari 25 let. Vem, da bo tako ostalo in to je v redu, ker selekcija sama deluje.
Predvidevam da po tvoje otrok pri 8 letih ne sme pojesti sendviča in predvidevam, da po tvoje rabi vsaj en “topel obrok” na dan.
problem, ki ga nihče ne izpostavi.
Težava je pri COVID19 , da sta okužena oba in morata biti v izolaciji.
Poblem nastane, če bi mati morala v bolnišnico in tak otrok nima staršev.
Kdo varuje in skrbi za otroka v izolaciji, ker nima očeta ali sorodnikov.
Lahko, da je eden od stršev tudi pokojni.
Kako ravnati in kdo pomaga v teh primerih naprošam Med Over Net za kakšno pomoč pri odgovorih.
Hvala in ostanite zdravi.
Pozdravljeni,
Morda ste pogledali Video, ki sem ga danes posredovala. Italijanski zdravnik je povedal: ljudje so imeli blage simptome. Ko so se testirali na koronavirs in je bil test pozitiven, jih je popadla panika in se je stanje takoj poslabšalo. Strah slabi imunski sistem. Tudi o prehrani zdravniki ne govorijo.
Sami se morate opremiti, da ne zbolite, če pa že, pa naj bo to lažja oblika. Vedno se vprašajte, kaj lahko storim sama zase in kako? Tega vam zdravniki klasične medicine ne bodo povedali.
1. Prehranski dodatki, C in D, vitamin, magnezij, cink, selen in morda še kaj.
2. Prehrana brez mleka in mlečnih izdelkov…
3. Stres lahko zmanjšate in okrepite imunski sistem z EFT metodo, meditacijo, Qigongom… Energijskimi vajami…
4. Piti morate dovolj vode.
5. Dobro zračite stanovanje
6. Poglejte si, kaj svetujejo zdravniki funkcionalne medicine, naturopati…
7. Vsak dan sproti poskrbite da ne boste v stresu in, da vaše energije krožijo.
8. Nekaj takih priporočil sem zbrala tukaj:
https://med.over.net/forum5/viewforum.php?f=131
Breda
problem, ki ga nihče ne izpostavi.
Težava je pri COVID19 , da sta okužena oba in morata biti v izolaciji.
Poblem nastane, če bi mati morala v bolnišnico in tak otrok nima staršev.
Kdo varuje in skrbi za otroka v izolaciji, ker nima očeta ali sorodnikov.
Lahko, da je eden od stršev tudi pokojni.
Kako ravnati in kdo pomaga v teh primerih naprošam Med Over Net za kakšno pomoč pri odgovorih.
Hvala in ostanite zdravi.
[/quote]
Nihče ga ne izpostavi, ker je teoretičen problem, ki bo prizadel mogoče eno osebo v celi Sloveniji. Ker smo zaenkrat še človeška država in ker ima večina bolnic zaposlene tudi socialne delavce, sem prepričana, da bi našli primerno rešitev. Sploh, če je otrok tudi že okužen.
Ti pa, namesto da tuhtaš o neobstoječih teoretičnih primerih, raje razmisli, zakaj v svoji mreži nimaš niti ene prijateljice, sosede ali sorodnice, pri kateri bi lahko bival otrok.
Saj ti ni treba menjavat nickov. Zamisli se raje, kako to, da nimaš nikogar. Verjetno ker preveč moriš z nekimi namišljenimi problemi?
[/quote]
Mogoče ima pa okrog sebe samo take, kot si ti, ki se naslajajo ob tuji nesreči in skrbeh, ter pametujejo o čisto drugih stvarreh namesto o tem, kar jih vprašaš. Pa je ženska raje sama kot v slabi družbi. Kdo bi ji zameril?
problem, ki ga nihče ne izpostavi.
Težava je pri COVID19 , da sta okužena oba in morata biti v izolaciji.
Poblem nastane, če bi mati morala v bolnišnico in tak otrok nima staršev.
Kdo varuje in skrbi za otroka v izolaciji, ker nima očeta ali sorodnikov.
Lahko, da je eden od stršev tudi pokojni.
Kako ravnati in kdo pomaga v teh primerih naprošam Med Over Net za kakšno pomoč pri odgovorih.
Hvala in ostanite zdravi.
[/quote]
Bomo poskusali pridobiti odgovor.
Andreja
Saj ti ni treba menjavat nickov. Zamisli se raje, kako to, da nimaš nikogar. Verjetno ker preveč moriš z nekimi namišljenimi problemi?
[/quote]Kar tolaži se.
Imam že odrasle otroke in mi je mar za vsakega posameznika v težavah.
Tebi očitno ne.
Prav to je najbolj pomembno, da prav take kot si ti, ta koronavirus opozarja.
Najdi sebe in smisel življenja.
Pozdravljeni!
Razmislimo. Sprašujete se, kakšne so možnosti pomoči otroku, katerega mati je obolela za virusom in nima nobenih sorodnikov, ki bi otroka lahko vzeli v varstvo? Verjetno tudi iz varnostnih vzrokov ne bi bilo smiselno, da bi šel kam v varstvo, ker bi bil v tem primeru tudi sam okužen ali vsaj prenašalec. V primeru, da bi tak otrok imel kam iti, bi ga bilo smiselno testirati oz. bi bilo to kar nujno. Če bi bil negativen, bi lahko odšel za ta čas kam v varstvo, k sorodnikom ali prijateljem. Če pa mati in otrok nimata nikogar, kamor bi otrok lahko šel, postane težava. Sicer je malo verjetno, da mama in otrok nimata prav nikogar, ni pa izključujoče. V tem primeru morajo ustrezne službe poskrbeti za otroka, saj je ogrožen. Za ogroženega otroka poskrbi pristojni Center za socialno delo in verjetno bi bili primorani poiskali kakšno osebo, ki bi poskrbela za otroka. Najboljše za otroka bi bilo, da bi ta oseba prišla na dom in tam preživela tisti čas, ko bi bila mati npr. v bolnici. Če bi mati ostala doma, bi bilo verjetno smiselno, da se jo izolira in tudi zanjo poskrbi, če ne bi zmogla sama (tudi mati bi potrebovala nekoga, ki bi zanjo v tem času poskrbel, če bi bila tako oslabljena, da ne bi mogla poskrbeti zase, recimo kaj skuhati, pospraviti, prinesti iz trgovine, prinesti obrok hrane, itd).
Če ne bi bilo možnosti, da otrok zaradi materine bolezni ostane doma, bi CSD verjetno otroka začasno preselil v neko družino, ki bi bila pripravljena za otroka poskrbeti.
Ampak, kot sem rekla že na začetku, takih primerov se ne spominjam. Primerljivi primeri so tudi nasploh v življenju, ko starš zboli in tega ni malo. Težke, dolgotrajne bolezni zaznamujejo otroke, zamajejo družinski sistem, potrebna je organizacija družine, ki je bistveno drugačna, kot je bila do sedaj. Tukaj so še posebej ranljive enostarševske družine, kjer otroka vzgaja le eden od staršev, čigar drugi je neznan, pokojni ali ni pripravljen na starševstvo. Verjamem, da je tovrstna skrb starša, ki vzgaja sam, prisotna oz. ves čas po tihem tli: »Kdo bo poskrbel za mojega otroka, če zbolim, se mi kaj zgodi?« Pomembno in potrebno bi bilo, da starši v takih primerih razmišljajo o možnostih že prej, pa ne zato, da bi se to zagotovo zgodilo, temveč zato, da se tega strahu in skrbi nekoliko otresejo in jih ne muči konstantno.
Da se vrnemo h koronavirusu: pomagajmo si. Ponudimo pomoč eden drugemu. Žalostno je razmišljati, da res obstaja kdo, ki v času krize ne bi mogel prav nikomur zaupati svojega otroka. Otrok bi se že tako izjemno težko počutil, če bi mamica zbolela. Kaj šele, če bi moral za ta čas oditi kam drugam, k ljudem, ki jih ne pozna. Verjemite, to bi si zapomnil za celo življenje kot težko izkušnjo, še posebej, če bi bil še zelo majhen. Odrasli moramo skrbeti, da imamo zadosten in kvaliteten socialni krog ljudi, ki nam v vsakdanu predstavljajo smisel, veselje, radost, v času težkih dni pa oporo in varno zatočišče. Morda izkušnja, ki jo imamo v družbi sedaj, komu odpre pot razmišljanja tudi v tej smeri.
Vsekakor dobro, da se predvidi ravnanje za take primere.
Včasih bi bilo to verjetno lažje. Je že veliko let, ko sta pri nas v bloku kratek čas živeli mama in predšolska punčka, čisto sami. Kmalu po vselitvi je mama nenadoma hudo zbolela. V stiski je pozvonila pri prvi sosedi. Nekaj tednov je bila v bolnici in ta čas je bila punčka pri sosedi, zanjo pa so poskrbele še druge sosede, ki so bile že v penziji. Vozile so jo na sprehode, v slaščičarno, povabile k sebi. Skoraj vsi smo ji prinašali sladkarije. Kot se spomnim, mamice – vsaj na zunaj – niti ni pogrešala. Danes bi bilo verjetno to težje.