Nisem še bila tako na morju na dopustu. Pa me zanima kaj počnete na morju?
Jaz ponavadi grem kam drugam, me pa vsi sprašujejo, če sem bila na morju. Jaz pa ne vem kaj bi sploh tam počela?

Iskreno ti povem, da tudi jaz ne vem. Meni je dolgočasno in zrem v daljavo. Za kopat mi ni.

počneš nič
je pa to odličen čas, da se na MONu na pamet naučiš kaj moraš razlagati drugim, da si počela

Iskreno ti povem, da tudi jaz ne vem. Meni je dolgočasno in zrem v daljavo. Za kopat mi ni.
[/quote]

Kopam se, rada. Sončim se ne, ne maram plaž in tiste gužve. Rada imam jutranje sprehode, včasih se peljem malo s kolesom…. sicer pa počitek, knjige, kartanje…. En teden imam dovolj.

če bi bila brez otrok, bi se šla zjutraj kopat, oziroma plavat, potem pa nazaj noter v hišo.
ker pa imam dva otroka pod 10 let, smo na plaži najmanj 4 ure skupaj in priznam, meni je to muka..ok, otroka uživata, hvala bogu se možu da in ju ful animira in se igra z njima, v bistvu tudi on v tem uživa, je kot velik otrok.
tako da meni morje ravno ni..ležati tam na plaži, je neudobno, če nimaš ležalnika, sem suha in čutim vsak kamenček, vročina , treba se je mazat, vročina mi niti ne paše, me kar glava začne bolet, pa vso kramo ki jo nesemo sabo..v glavnem, kar nekaj..
grem pa rada zvečer na morju se sprehajat, v mesto, kaj pogledat, na sladoled, pijačo..to pa zelo uživam..plaža, bazen, sončenje, to pa ni zame..

Kaj pa vem, mir, sprehode, kolesarjenje – vse to imam doma.
Pa blizu je jezero. Tako, da grem lahko plavat.
Zato mi ni jasno zakaj taka norija glede morja?

Ko so bili otroci majhni. Nujno na plažo, kopat, delat potičke, kasneje igrat odbojko, badmington.
Meni je bilo najlepše, ko smo prišli nazaj v senco;). Od vedno vročino, sonce zelo težko prenašam.

Vidim, da vendarle nisem edina, ki ne ve kaj bi na morju :).

Uzivam na plazi, pod sencnikom na lezalniku. Preberem precej knjig, z mozem poklepetava, kartava, ogromno plavava, zvecer delava dolge sprehode. Guzva na plazi me niti ne moti. Ponavadi sva okoli 9 zjutraj ze na plazi, domov greva zvecer, po soncnem zahodu. Cas pred zahodom je zame najlepsi cas na morju. Sonce boza, ni bojazni pred opeklinami, voda topla, plaza prakticno prazna. 14 dni mi je premalo, vsaj 1x tedensko skociva se kam blizu na enodnevno kopanje. Zame je morje, knjiga in popoln odklop pojem uzitka. Morja mora biti v veliki kolicini. Hodiva pa ze leta v grcijo. Vse ostalo, od kolesarjenja do jezera, rek, potovanja, izleti…vse to si privosciva med letom.

Iskreno ti povem, da tudi jaz ne vem. Meni je dolgočasno in zrem v daljavo. Za kopat mi ni.
[/quote]

Neskoncno uzivam!
Ravno ta pogled v daljavo in neskoncnost me sprosca, diham s polnimi pljuci, kar lebdim, tako dobro mi dene.

Takole je pri nas. Nikoli nismo na enem mestu 14 dni. V času dopusta zamenjamo vsaj 3 kampe. Si potem v tistem času, ko smo na enem mestu ogledamo okolico in njene zanimivosti, preizkusimo lokalne specialitete… Jaz rada šnorkljam, kar dosti berem, na plaži mi je pa najlepše, po 18h, ko je že bolj mir in ne pripeka več tako. Včasih rentamo čoln, pa se mal klatimo naokrog. Včasih smo razpuščeni totalno in delamo kar komu paše. Je pa res, da so otroci že veliki in da gremo vedno z družbo na taka potovanja. In nikoli na Hrvaško v gužvo. Če bi imela na izbiro Hrvaško v sezoni ali hribe, se takoj odločim za drugo.

Iskreno ti povem, da tudi jaz ne vem. Meni je dolgočasno in zrem v daljavo. Za kopat mi ni.
[/quote]

Neskoncno uzivam!
Ravno ta pogled v daljavo in neskoncnost me sprosca, diham s polnimi pljuci, kar lebdim, tako dobro mi dene.
[/quote]

Da, da. Edino to delam. Meditiram…poskušam transcendentirat čas in prostor in zato potrebujem posebno plažo brez ljudske navlake-:)))…..in v vsakem letnem času.

Imam rada sonce, morje, poletje, vendar se na morju začnem hitro dolgočasiti. Imam občutljivo kožo in se moram zelo paziti, da me sonce ne opeče. Drugače pa – plavam zelo rada, samo plavati ne moreš ves čas.
Knjig, križank in sprehodov se tudi kaj hitro naveličam. Po par dneh imam dovolj in grem rajši domov. Sicer pa – sploh nisem tip za pohajanje, verjetno zato, ker sem že kot otrok pričela delati, tako da se sploh ne znam sprostiti.
Občudujem npr. mojo sestrično in moža, onadva non stop pohajata – pa na morje, pa v toplice, pa na izlet, pa na potovanje… tako je že celo življenje.

Če bi šla na morje, bi si želela kaj vem, potapljati, surfati in podobne zadeve. Ker pa nimam denarja za te zadeve, ne grem na morje, grem raje kam drugam. Branje, sprehode, mir, naravo, svež zrak, to imam doma.

Kar pogumno! Prosi koga naj ti posodi ža kakšno uro morskega užitka. Vse to je užitek. Če ne pa plavat in spoznaš koga, ki te bo razumel in ti pomagal, posodil, naučil. Veslaš lahko, to je poceni.

Nisi bila še nikoli, da ne veš kaj se tam počne? Te niti starši niso nikoli peljali, da bi videla, kako je to? Raje, kot da hodiš drugam (mogoče po svtu gledat druge kraje), se zapelji malo do morja, in poglej kaj ljudje tam počnejo, da se malo splošno izobraziš.

Kaj delam na morju? Nič in vse – družim se z družino. Morje je samo najlepša kulisa.

Morje je zdravo za psiho in telo.

Poglej si supanje do mesečevega zaliva.

Neskoncno uzivam!
Ravno ta pogled v daljavo in neskoncnost me sprosca, diham s polnimi pljuci, kar lebdim, tako dobro mi dene.
[/quote]

Da, da. Edino to delam. Meditiram…poskušam transcendentirat čas in prostor in zato potrebujem posebno plažo brez ljudske navlake-:)))…..in v vsakem letnem času.
[/quote]

S tem transnevemkaj se ne ukvarjam, pri meni je to spontano
Ja, res je, pase pa to v vsakem letnem casu, samo da ne dezuje in ne zmrzuje

Najlepši čas v letu. Plavam, ure in ure. Se vmes potapljam. Lovim ribe. Počnem “ničesar” v obliki strmenja v daljavo. Berem na tone knjig v senci, knjig gre z mano ena potovalka, povprečno ena knjiga na dan ali na dva dni. Se neskončno dolgo pogovarjam z možem. Se igram v vodi z otrokoma, kolikor sploh še rabita mojo družbo. Dolgo spim ali pa zgodaj vstajam, odvisno od počutja. Kartamo. Klasičnega ležanja na plaži skoraj ne poznamo, ker vedno najamemo hiško ob morju in po plavanju smo v varnem zavetju terase v senci. Vsakič tudi oblezemo vso okolico kraja, kjer dopustujemo.

v glavnem: vsako leto dva do tri tedne. brez morja mi živeti ni.

Zjutraj sprehod. Cimdaljsi. Sproti nakupim sveze zemljice in sadje,.., nato sledi doooolg zajtrk s kofetkanjem in cvek. Potem gremo k vodi, se igramo s kanglicami in lopatkami, polezavamo na plavajoci blazini, gremo s colnom ali pedalino v raziskovanje,… sem ter tja se oftiskamo v vodi. Okoli 14 je cas za siesto in in velikansko sladoledno kupo, banana Split,… cvek, karte, knjige, clovek ne jezi se,… in sencenje. Potem sledi vecerja in spet sprehod ob obali, posedanje na skalcah, poslusanje sumenja valov, cvek in sanjarjenje… otroke spat in se malo ljubkovanja… vmes kak dan ali dva kak izlet, ce se nam zazdi… skratka dolce faniente.

Priporočam v Umagu, windsurfanje, Miro akademija.

FaR niente

Evo, enako pri nas. Le da jaz začnem sprehod res zgodaj in grem ob 8h že na prvo dolgo rundo plavanja. Pa kanglice in lopatke smo že dali čez. Ogromno taroka, hecev z napol odraslimi otroki. Ne vem kolikokrat bomo sploh še šli vsi skupaj. In zato zadnja leta uživam, kot da je zadnjič. (In glede na to, da sta dva čez 20, je veliko možnosti, da bo pa letos res zadnjič…) Pa pri nas je še družinska odbojka ob večerih. Ker smo velika družina, smo sami sebi čist zadost.