Kaj delate na morju?
Z možem nisva za na morje in poležavanje na plaži, otroka pa seveda to obožujeta, tako da gremo kot kompromis na dopust nekam v tujino, kjer še nismo bili, potem pa kombiniramo bazen/plažo in oglede. Če ne bi imela otrok, bi pa plažo verjetno bolj redko videla
Drugače pa na dopustu predvsem ogromno berem in uživam v brezdelju, ki ga je čez leto res malo – gugam se v viseči mreži in razmišljam
Dopust na morju mi predstavlja čisti odklop. 2-3 tedne v kosu in nato še 1 teden.
Odmislim službo, vse težave…. Z mano gre gora knjig. Uživam v branju v senčki, tudi na plaži, če ni prevroče. Uzivam početi nič, ne gledati na uro….
Včasih smo veliko kartali ob večerih, pa družabne igre. Zdaj so otroci že večji in kot piše zgoraj ena – uživam v zadnjih skupnih dopustih, ki so mi bili vsa ta leta neprecenljivi.
Morje ima svoj čar. Meni. Zelo rada imam tudi hribe, gorenjsko. Ampak daljši dopust si pač želim preživeti na morju. Meni to ni isto kot jezero.
Zgodaj zjutraj tek, po končanem teku pa v vodo, potem domov jest in potem naprej raziskovat različna mesta/vasi v okolici, plaže itd. Če najdem svoj zaliv potem odvržem vsa oblačila in se prepustim soncu. Kosilo je potem odvisno ali doma ali pa grem v kakšno pekarno nekaj na hitro. Poleti v vročini mi ni veliko do hrane, zvečer pa obvezno gledat sončni zahod potem pa sledi še večerja s pivom, ki je najboljša v kakšni restavraciji.
Bolj kot vse mi je všeč to, da presekam vsakdanjo rutino in en teden živim drugače…
Jaz pa rada opazujem ljudi.
Pa ne v smislu koliko celulita ima ta in ta.
Ampak vidim recimo kakih 80 let staro gospo, ki je na morju ocitno sama. In si mislim, da sta v ta kraj morda zahajala skupaj s pokojnim mozem, zdaj pa gre sama.
Par okrog 40 ali morda malo čez, z malčkom, ki je komaj shodil. Kako zelo sta umirjena, se dobro dopolnjujeta.
Dve druzini s Poljske, kako otroci uzivajo v vodi, stari kakih 10 let, a ne znajo plavati. In si mislim, kako dober solski sistem imamo pri nas, da se otroci vse to naucijo v soli, ce v sklopu lastne druzine ni moznosti za to.
Itd.
Če slučajno nanese, da sem par dni na morju (več kot en teden v kosu ne zdržim), potem:
Grem zjutraj na sprehod ob obali, morda zaplavam
Kupim kruh in sadje, zelenjavo
Z možen pozajtrkujeva in prebereva kak časopis
Greva na plažo, jaz se naplavam, on je lahko ure v vodi, medtem jaz berem
Med siesto pojeva kakšno solato in morda zaspiva kitico ali kartava
Pozno popoldan greva plavat ali kolesarit
Skuhava večerjo in greva na sprehod
Zvečer sediva na terasi in pljuckava vino ter klepetava
Kak an smo ze ob osmih zjutraj nazaj iz jutranjega plavanja, vcasih gremo ob sestih zjutraj na malo daljso turo s kolesi, da smo pred opoldansko vrocino ze nazaj, vcasih spimo do enajstih in sploh ne gremo do plaze… odklop, mozgani na paso, brez racunalnika, GSM-ja, televizije, s potovalko dobrih knjig :)))
Zame morje predstavlja predvsem lepe spomine na otroštvo …. življenje v prikolici pod dišečimi borovci. Plaža na “dohvat ruke”.
Zjutraj smo vstali, pozajtrkovali, šli na plažo in bili tam do 20.00.
V vmesnem času smo plavali (veliko) se potapljali, iskali skrite zaklade, se tunkali … in veliiiiiko brali.
kaj sta počela oče in mama? Iskreno … vem, da sta brala, pa spala (izmenično, hehe, da nismo otroci zajadrali v težave).
Zadnja leta hodiva z možem. S plavanjem ponavadi ni nič, ker sva nadarjena da najdeva al kraje al pa čas, ko je voda ledeno mrzla. Jaz potem pač berem, mož se dolgočasi hahaha. Včasih sva šla tud na kak turistični izlet po okolici.
odkar imava hčerko, pa itak morje ni več počitek in relaksacija, ampak posvečanje hčerki in njenim majhnim radostim (grablje in lopatka, pa čofanje po vodi, pa gledanje ribic itd).
Upam, da nam rata (ko bo starejša) letovati s šotorom v kampu. To pa REEEES pogrešam.
Vstajam ob zori. Grem na plažo kjer najprej meditiram v jutranji tišini. Potem malo telovadim in na koncu grem plavat. Ko vse to opravim, se moj dragi prebudi in greva na kavo. In še eno kavo. Potem v trgovino in še enkrat na kavo. Na balkonu pozajtrkujeva. Jaz gem na plažo, on še malo odspi. Potem se mi pridruži, malo plavava, klepetava, jaz veliko berem. Kakšen dan gre mož malo hoditi. Okoli tretje ure jaz kar na plaži malo oddrnjoham, mož gre kuhat saj to strašno rad počne. Okoli 16. 30 imava kosilo/ večerjo. Potem jaz pospravim, pomijem posodo in greva še na eno kavo. Po 18. uri pa na plažo kjer sva vsaj do osmih ali tudi več. Zvečer, če se nama da, greva na sprehod ali kakšno pijačo. Skratka, sva čisto na izi. Veliko spiva in se pogovarjava. Nihče od naju nima potrebe po dirkanju okoli, potrebujeva samo mir.
Očitno nisi ljubiteljica morja. Jaz pa sem in si dopusta brez morja ne predstavljam. Rada plavam v morju, imam masko in plavutke, ter se tudi potapljam. Všeč mi je vonj morja in tudi gledam ga rada, če se že ne kopam.
Na umirjen dopust si s sabo vzameš knjige, daš ležalnik pod kakšen borovec in v miru bereš, zraven kaj spiješ ali poješ. Zvečer pa na sprehod ob obali ali v kakšno lepo, staro bližnje mesto na pijačo. Ni lepšega.
Ko gremo v Grčijo, pa niti ni umirjen dopust, ampak najamemo avto, raziskujemo otok in se fijakamo od ene plaže do druge. Pa jemo vedno nekje drugje, da čim več njihove hrane poskusimo.
Skratka, meni je morje zakon!
Zares začnem na morju uživat šele, ko ostanem sama.
Zbuja me sonce, ki je posije skozi strešno okno prikolice na moje ležišče. Čeprav sem zaspane sorte, je to impulz za vstajanje in jutranje plavanje. Ko je gladina mirna kot steklo… Potem sledi jutranja kava, po možnosti na leseni klopi ob obali, z razgledom na obzorje, posuto z otoki. Kjer misli pridejo in grejo skozi vonj borovcev. Šele nato umirjen zajtrk, pri katerem si mizo pripravim z isto pozornostjo, kot bi imela goste. Odtelovadim razširjeno verzijo vaj in se po kaki uri plavanja zleknem v senco ob dobro knjigo. Včasih tudi takšno, za katero sicer preprosto zmanjka časa oz. zbranosti. Večerni zaton sonca pričakam v vodi… Danes nesem s sebo mali zvezek: za zapise misli, ki se porajajo čez dan. Za nizanje tistega, kar se utrinja, ko kakšen dan sedem v avto ali na kolo in se odpravim na raziskovanje po bližnji in malo manj bližji okolici. Kar sem včasih delila skozi pripoved ali sms-je ljudem, ki živijo danes v drugem svetu.
Zares začnem na morju uživat šele, ko ostanem sama.
Zbuja me sonce, ki je posije skozi strešno okno prikolice na moje ležišče. Čeprav sem zaspane sorte, je to impulz za vstajanje in jutranje plavanje. Ko je gladina mirna kot steklo… Potem sledi jutranja kava, po možnosti na leseni klopi ob obali, z razgledom na obzorje, posuto z otoki. Kjer misli pridejo in grejo skozi vonj borovcev. Šele nato umirjen zajtrk, pri katerem si mizo pripravim z isto pozornostjo, kot bi imela goste. Odtelovadim razširjeno verzijo vaj in se po kaki uri plavanja zleknem v senco ob dobro knjigo. Včasih tudi takšno, za katero sicer preprosto zmanjka časa oz. zbranosti. Večerni zaton sonca pričakam v vodi… Danes nesem s sebo mali zvezek: za zapise misli, ki se porajajo čez dan. Za nizanje tistega, kar se utrinja, ko kakšen dan sedem v avto ali na kolo in se odpravim na raziskovanje po bližnji in malo manj bližji okolici. Kar sem včasih delila skozi pripoved ali sms-je ljudem, ki živijo danes v drugem svetu.
[/quote]
Uživala v branju tvojih misli med največkrat poplavo neberljivega.
Zares začnem na morju uživat šele, ko ostanem sama.
Zbuja me sonce, ki je posije skozi strešno okno prikolice na moje ležišče. Čeprav sem zaspane sorte, je to impulz za vstajanje in jutranje plavanje. Ko je gladina mirna kot steklo… Potem sledi jutranja kava, po možnosti na leseni klopi ob obali, z razgledom na obzorje, posuto z otoki. Kjer misli pridejo in grejo skozi vonj borovcev. Šele nato umirjen zajtrk, pri katerem si mizo pripravim z isto pozornostjo, kot bi imela goste. Odtelovadim razširjeno verzijo vaj in se po kaki uri plavanja zleknem v senco ob dobro knjigo. Včasih tudi takšno, za katero sicer preprosto zmanjka časa oz. zbranosti. Večerni zaton sonca pričakam v vodi… Danes nesem s sebo mali zvezek: za zapise misli, ki se porajajo čez dan. Za nizanje tistega, kar se utrinja, ko kakšen dan sedem v avto ali na kolo in se odpravim na raziskovanje po bližnji in malo manj bližji okolici. Kar sem včasih delila skozi pripoved ali sms-je ljudem, ki živijo danes v drugem svetu.
[/quote]
Uživala v branju tvojih misli med največkrat poplavo neberljivega.
[/quote]
Bae da uživam, v neskoncnem gozdu, kjer mi skrzat zvrgoli, o zgodbah preteklih
Tud, če samo v morje gledam, uživam, če mi kakšna dobra(ženska) postava,. ki gre mimo, malo zmoti ta pogled na morje pa tud nimam nč proti, hehe. Že plavanje in pogled proti dnu čistega morja, mi je je užitek, da o drugih užitkih, ne govorim, nek nemir in sproščenost ljudi, ki se upicanijo za večerno promenado, mi je pa sploh top scena zaradi čiste erotike, vsi se uredijo za to promenado (in so več al manj nasmejani) saj pride do bolj svobodenga izraza kar se oblačil tiče..