kaj imate hrani na “zaloge”
Vprašanje je, kaj imaš ti, ne kaj so imeli starši.
Moji starši so imeli čim več, ker so bili takrat taki časi, da si moral kupiti na zalogo, ker nikoli nisi vedel, kdaj bo roba. V trgovini smo imeli podkupljene prodajalke (ha, korupcija je bila že takrat v vseh porah države), da so poklicale, ko so dobili kaj pametnega.
Vedno karton olja, cele štose moke, makaronov, soli in tako dalje in tako dalje.
No, pa da odgovorim na vprašanje: velikih zalog nimam. Recimo zdaj imam tri konzerve pelatov pa nekaj zavitkov makaronov, moko imam največ tri kile skupaj, pa še to različne sorte, ker delam iz različnih vrst moke. En liter kisa, ker je drugi že na pol prazen.
Aja, kupila tri Nutelle v Hoferju, ker je bila v akciji.
V bistvu nimam zalog.
imam strah pred pomanjkanjem hrane.
hrano shranjujem ze skoraj povsod po stanovanju, ne samo v kuhinji. trenutno imam pod predalom nogavic hrano v predalu predvsem jesprenj,moko,sol. klet mi malo podobna tistim mini trgovinicam. pakirane vode pa ne shranjujem.
skrinja in hladilnik vedno polna, zelo malo se stran vrze. olupke sadja se poje,lupine jajc se zmelje pa doda k balkonskim rozam kot gnojilo….
vsake toliko preracunam koliko obrokov imam takoj pripravljenih za pojesti, ki lahko tudi pocakajo mesec dva. trenutno sem na okoli sto obrokov.
pakiranie hrane pa imamo najbrz za vec mesecev. soli imam ze toliko, da jo uporabljam namesto mehcalca, saj sol ohranja tudi barve.
naj povem da sam nimam financnih tezav, da bi to moral poceti. malo mi je hobi,malo pa obsedenost.
Če pride do kakšnih izrednih zadev (ni vode, elektrike, evakuacija), je fajn imet doma hrano, ki jo zaužiješ surovo in v njej dobiš čimveč energije in še kaj hranljivih snovi. Fajn je, da je v obliki, ki jo lahko neseš s sabo, če je treba (majhna teža oz. volumen ob veliki energetski vrednosti). Kot vem, imamo med, suhe fige, energetske ploščice in neke orientalske sladice, konzerve sardin, fižola ipd., vodo, cedevito oz. nekaj podobnega (sicer je ne pijemo), mleko, čokolešnik. Za take razmere pride prav poleg običajnih zdravil tud zaloga antibiotikov, močnejših analgetikov, pomirjeval.
Recimo … praktično vse, razen pač tekočih zadev, ki so pokvarljive narave (sadje, zelenjava, kruh). V trgovino grem maksimalno 1x na tedena ali na dva tedna, a takrat nakupim, kot da se pripravlja konec sveta. K sreči očitno imam nek nitranji regulator, saj hrane zaradi preteka rokov ne zavračam. Verjetno bi komot preživeli več tednov le ob tem, kar je doma. Ne vem, ne gre za nek strah ali pa tudi, hrčkov sindrom, brez dvoma.
Jaz jih imam pol omare, resno. Kako sem jih dobila? Preprosto, ob boleznih, ko sem šla sama ali sem peljala otroke (praviloma po bolniško bolj kot kaj drugega) in v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} jim nisem AB sploh dala, jaz jih pa sploh ne dam vase, razen če bi bila sigurna, da je kaka pljučnica ipd., in vedno so/smo bili v parih dneh ok.
paket šestih plastenk vode
moka, ruž, testenine, dve piksni graha, paradižnika, ribe v pločevinki, Etin Prebranec…
nekaj jagodičevja, špargljev in dva paketa že pripravljenih rogljičkov v skrinji
Sicer pa kupujem raje sproti, itak moram v trgovino vsak dan. Če ne zaradi česa drugega, grem zaradi kruha.
Različno, včasih precej, drugič malo. Delam pa tako, nakupim polno, potem to rabimo, potem se zaloga zmanjša, pa spet precej dokupim in tako naprej.
Imam pa konzerve fižola, stročjega fižola, pelatov, sardin, tune, kompote, vložene kumarice, kavo, riž, testenine, kosmiče, moko, alpsko mleko, konzerve omak, zenf, take stvari. V skrinji pa nimam dosti.
Ce bi bila sila, bi kak mesec ali dva z malo domisljije pri kuhi in doma pecenem kruhu brez tezav zdrzali… skrinja se sicer pocasi prazni z lani shranjeno zelenjavo, piscanci pa se ta trenutek se sprehajajo po ogradi, v roku enega meseca bodo v skrinji…, zelenjava na vrtu pa pocasi tudi bo se kaj poleg solate..
Pa molji ? Jih ni? Bodo pa še! So prišli z industrijsko pakiranimi misliji, so v škatli naredili ausraus,so se razmnožili, preden smo odkrili,da živijo v škatli v shrambi, smo imeli polno shrambo ličink teh prijaznih metuljčkov. Kanta, vse kar smo dosegli, beljenje, še enkrat čiščenje in še nismo na konju! Ena škatla mislijev pa take kolobocije.