Kaj je bil glavni vzrok ločitve?
Si pa na ”pravi” forum vprašala. Tu so namreč same srečne, mlade mamice, ki obožujejo svoje možičke in otročke…no, malo ironično, kaj. ampak če je pa res. Mene kar včasih stisne ko berem , kako se vse tako ljubeče….itd stiskajo k možeku, mu pomagajo izbraz (ali kar kupijo) cunje…prave stratfordske ženkice…(če si gledala film)…skratka, resnica na tem forumu, ja, nevem, gleda možev…večinoma VSE pošlihtano.
Tu kaple čez rob…ne boš našla, ker so očitno ženske še preveč happy, da jim odnašajo vse, kar jim pade z riti…zato pa je tako. Kadar se midva skregava, mi jasno pove, da je veliiiiiiko drugih, ki bodo z veseljem čistile za njim, oz. mu ZBIRALE obleke.ha. (Pa še res je, saj je veliko žensk tako ustrežljivih…) Men se pa ne da…Naj sam skrbi sam zase, saj ni otrok!!!
Ja, no, glede na vse se mi zdi še včasih čudno, da nisva šla že narazen. Ampak, zgleda, da me ima še vedno rad. Imava pa veliko prepirov, vpitja, obtoževanja in slabe volje.Zakaj? Zato, ker je ta svet pač takšen, vse mora bit narejeno, doma, v službi je živčnost…je pa res, da se vsake toliko časa pogovoriva o besedah, ki jih izrečeva v jezi…
halo??????????? pa kaj vam je… v naši družbi se ni ločil še nihče, poznam pa take, ki so šli narazen po 15, 20 letih in si na novo ustanovili družino. Mislilm, da je glavni vzrok ta, da enostavno ne zmoremo več življenja ravno zato, ker pri vseh stvareh tako močno pritiskajo vsi na nas: koliko zaslužimo, ali imamo pošlihtano stanovanje, KAJ?; a ne kuhaš vsak dan??????? bla bla, zakaj pa ne bi imeli še tretjega otroka… in ker je takih in drugačni pritiskov toliko, enostavno ne živimo več SVOJEGA življenja, ampak živimo tako, KOT NAJ BI SE ŽIVELO. Moramo biti izobraženi, s ful keša, ženske vitke in urejene, otroci pametni…ja, pa kaj še. Če jaz ne bi imela tako skuliranega moža, kot ga imam, bi se sigurno več prekregala. Tko pa, priznam, se v bistvu ne. Jaz znorim, največkrat zato, ker mi po hiši vse raznesejo, jaz se pa cel vikend samo sklanjam in pobiram :)))))), ampak on obrne vedno vse na hec. In tudi jaz se prepričam, da malo manj težim. In mislim, da so službe, kakršne so danes, do petih, šestih, presneto slaba naložba za vzdušje v družini.
Ja, v tem pa se popolnoma strinjam s teboj! Glede delovnega časa! Jaz, npr. delam (dobro, sedaj sem še doma) od 8-16. preden bom prišla domov, bo ura skoraj 17, mož ponavadi dela še dlje, odvisno od dela ( s.p.), tako, da se bomo videlai samo, da si bomo rekli lahko noč!!!???? Me je kar groza!
Tu je še sin, ki je v puberteti, tudi z njim se je treba ukvarjat….
Včasih imam občutek. da niti za kreganje ni časa….
Bravo obe Iki!!
Res se mi zdi, da kar preberem na tem forumu o družinskih dogajanjih, se mi zdi vse pocukrano.
Vse se predvsem ob nedeljah muckajo, igrajo, sprehajajo v naravi……, nakupovalni centri pa vedno polni parov z majhnimi nadobudneži, ki se ali zmerjajo, ali starši grdo držijo, jih že vidiš da sta se “usekala” doma, potem pa so se spokal ven.
Oprostite, to na nobenega ne leti direktno, to je le moje opažanje!!!!
Drugače pa, jaz poznam tri pare, kjer so ženske nenormalno (seveda za moje mišljenje) ustrežljive in pozorne v vsakdanjem življenju (za intimni del ne vem!!), ni stvari katere mu nebi prinesle k riti, pa še močno nesamozavestne! Ena še posebej izstopa.
Primer: nedolgo nazaj smo imeli skupaj pri njih kosilo, pa njen med jedjo vstane in gre proti hladilniku, da si bo vzel nekaj, ona pa se sunkovito obrne in se požene k hladilniku in ga pošlje nazaj, pri tem pa komentira, zakaj ni njej rekel, da bi mu ona prinesla. Naj povem, da je že itak on močno nesamostojen in je bilo to res čudno, da je najprej sam ostal.
Grozaaa, vse te ženske živijo samo za te moške in tudi razmišljajo z njihovimi glavami.
Hotela pa sem povedati to, da sta šla dva pravkar narazen (on jo je pustil zaradi druge), pri drugih dveh pa na žalost povsod moški varajo (že kar dolgo časa)!
Tako da to, da je ženska totalna copata, moškim (vsaj večini) tudi pod razno ni všeč, med tem ko ženske mislijo, da jih bo obnašanje v stilu mamice priklenilo na njih.-ZMOTNO, še manj jih spoštujejo!!!
Jaz mu tudi slučajno ne prinesem vsake stvari k riti, ne kupujem oblek, čevljev, ne kimam na vsako njegovo mnenje ali predlog…….., pa se imava zaenkrat popolnoma OK., pa sva skupaj 10 let.
Pa brez zamere, to je moje mišljenje!
LP
Hana
Ja ika, za družino, sploh pa otroke je zagotovo bolje, da posluša starša, kako se prepirata, dereta drug na drugega in zmerjata, kot pa da gresta starša narazen.
Bog ne daj, da bi pa kdaj kdo popustil in celo tega naučil svoje otroke ((
Življenje je splet kompromisov, pa se samo v službi, tudi doma.
lp
Seveda nisem prepričana, saj to mislim da ne moreš biti pri nikomer!!!!! In tudi nikoli nisem in nikoli ne bom rekla-MOJ PA NE, ker to je bolno misliti.
Ampak če me in me bo enkrat pustil, se saj ne bom tolkla po glavi, da sem mu vse “vtaknila v rit”, živela in delala vse po njegovem (tako kot slišiš nekatere, ko se ločijo in pravijo, da so vrgle stran….. let življenja), čepela ves čas doma in ga čakala, ampak uživam lepo, samostojno življenje tudi sedaj v zakonu!!
LP
Hana
Ojla!
1. Ločitev je danes več, ker to ni več največja sramota na vasi.
2. Ločitev je več, ker so danes ženske bolj samostojne, bolj neodvisne, bolj emancipirane, če želite, svoje mesto v družbi in družini vidijo še kje drugje kot za štedilnikom in dva metra za možem, …
3. In ker se vidijo še kje drugje, so manj pripravljene požreti, bolj se cenijo, imajo več možnosti tudi same, da uspejo, so bolj izobražene in želijo tudi svojo kariero in svoje dohodke. Želijo samostojnost in neodvisnost.
4. Danes je tudi za ločene ženske, ki nimajo kam, bolje poskrbljeno. Zanje in za otroke.
5. Danes je tempo takšen kot je. Časa si ne moremo vzeti kolikor hočemo, ker ga enostavno ni. Pehamo se za materialnimi dobrinami, za katere mislimo, da brez njih bomo pa nesrečni. Potrošništvo ne najeda samo naših računov, tudi našo srečo. Proritete so postavljene drugje kot so bile včasih.
6. Vse manj smo pripravljeni potrpeti. Vse manj smo pripravljeni na kompromise. Vse manj se znamo in zmoremo pogovarjati. Izgubile so se vrednote sreče in jih nadomestile vrednote potrošništva in kapitala.
So pa seveda razlogi posameznih ločencev popolnoma subjektivni. Ugasne ljubezen, privlačnost, simpatija, …. Otroci pa za ločitev danes niso več “ovira” v tolikšni meri, da bi ljudje ostajali v zakonu samo še zaradi njih.
LP
Se strinjam z Lolo, bi pa dodala še nekaj, kar je veljalo včasih in večinoma velja še danes.
Meni se zdi, da je veliko zakonov že v začetku zgrešenih. Še vedno se nekateri poročajo zato, ker je otrok na poti. Predvsem ženske je strah, da bodo na koncu ostale same in se pri tridesetih že bojijo prekiniti zvezo, pa čeprav se s partnerjem neprestano kregata. Moški si pa na tak način priskrbijo zastonj gospodinjo, ker mama konec koncev ne bo večno živela.
Poznam kar nekaj takšnih primerov, ko sta fant in punca že nekajkrat šla narazen, se varala, kregala,…. na koncu pa poročila. Takšni zakoni so v naprej obsojeni na propad ali pa na večen kreg.
Saj je normalno, da se kdaj pa kdaj partnerja skregata, ampak brez poniževanj, ukazovanj, groženj ali celo pretepov. In normalno je, da zaljubljenost mine, mora pa ostati spoštovanje, razumevanje, usklajevanje, prilagajanje in skupni cilji. In normalno je, da so vzponi in padci. To je teorija, v praki je pa veliko veliko težje.
In dokler se bom lahko z možem o vsem pogovorila in dokler bom videla, da se trudi upoštevati moje želje in dokler bova skupaj držala in me ne bo žalil in dokler me bo smatral za samostojno in ne podrejeno bitje in dokler mi bo zvest – nimam razloga, da bi se ločila. Isto velja tudi zame.
In prav otročje je, kako ste nekatere začele posploševati, da so tukaj same srečnice v zakonu. Če malo pomislite, tudi