Kaj je pravzaprav kriza srednjih let? Strah pred staranjem?

To so vse dopoldanske dežurne fikusarce in večerni samski drkađije, njih vprašaj, oni to najbolj vejo

Ko se zaveš, da čas mineva in ti z njim. Trenutek, ko se posloviš od mladosti. To so srednja leta. Kriza nastopi, če tega ne znaš sprejeti in se delaš nekoga, ki to ni (več).

Verjetno sem tudi jaz v krizi srednjih let. Pride do strahu pred staranjem, tovne pomeni da zanikas leta, sploh ne, trudis pa se , da bi malo skril leta, jaz kar precej truda vložim v videz. Meni je zadnja leta kar nelagodno, ko imam rojstni dan, takrat se zavedam da nisem mlada, čeprav se počutim vitalno, tudi s težo nimam težav, nelagodno pa mi je ko se zavedam,  kako vas hitro beži, zmeraj hitreje gre, teden se obrne mimogrede.

Da se sprijazneš s tem, da boš enkrat ugasnil.

Jaz si to predstavljam kot čas, ko se zaveš, da se staraš in bi rad nadoknadil vse, kar si spustil v preteklosti.

Zavedanje minevanja je kriza srednjih let. Začne se zavedanje o zmanjševanju dni ns zemlji.

Ko se zaveš, da čas mineva in ti z njim. Trenutek, ko se posloviš od mladosti. To so srednja leta. Kriza nastopi, če tega ne znaš sprejeti in se delaš nekoga, ki to ni (več).

Super si tole napisal-a. Se podpišem.

Po mojem je to obdobje ko se vprašaš ali mi je potrebno početi vse to. Zato je kriza srednjih let koristna, ker pripomore da se ustaviš delat drugim usluge, se sekirat za druge, se opravičevat, te ne briga kaj si drugi mislijo predvsem pa se prenehaš sekirat z občutkom ali si dovolj dober za druge ali ne, ker spoznaš da si dober človek

Stara sem 54 let. Pri 20 sem imela prvega otroka, nato se enega, pa se enega, se nekaj let zatem ločila in ostala sama z otroki, se ob delu šolala delala dve službi … Nimam pojma kako je biti mlad človek, brezskrben, free … in najbrž tudi zato nimam te krize srednjih let.

Meni se je začelo najlepše, v smislu najlažje, brez obveznosti, življenje po 45 letom. Otroci odrasli, samostojni, jaz brez obveznosti in z ogromno prostega časa.

Pa razmišljam da imajo krizo mogoče ljudje, ki so bili v mladosti nekaj časa prosti, brez obveznosti, na izi .. potem pa so se šele vezali in so pri 50 se globoko v družinskih obveznostih. Odrascajoci otroci, krediti, službene obveznosti … Pa se jim začne kolcat po časih ko so bili svobodni, brez obveznosti, free

Ker meni se nič ne kolca po mladosti. Nikoli več ne bi hotela spet imeti 25 let.

Ko ti postane partnerka samoumevna, si se je naveličal, otroci so že skoraj odrasli in te ne potrebujejo ves čas, kar si želel v službi si že dosegel, imaš dovolj denarja, da si privoščiš otroške želje.

Pri moških je to obdobje med 40 in 50 leti. Takrat si kupijo nov avto, ponavadi bolj športen, močnejši. Drugi si kupijo motor. Tretji si kupijo čoln. Največkrat je v igri tudi ljubica. Ne nujno samo ena.

Ja jeba so leta.  Za eno sem zadnjič po izgledu mislil da je nikje 25. Izkazalo se je, da ima 40. Nebi nikoli rekel. Ampak takih primerov je malo. Ampak pač potem pustiš situacijo zaradi let, čeprav zgleda bomba.

Zgledala je 25, imela je pa 40 let. Ja, bo treba stopiti do okulista, da vam predpise ocala z visoko dioptrijo.

Ženske od 38-55..moski..38-56..takrat si že fajn star.

Ni bila ravno kriza, ampak ja, leta ko mi je prišlo na misel, da me bo večina problemov, ki me obkrožajo, preživela. In da tisto kar je meni pomembno, drugim ni. Nisem pa doživljal kakšnega posebnega stresa zaradi tega. Svet se bo vseeno vrtel, mogoče še lažje.

Tudi ženske imamo krizo srednjih let. Ne samo moške okarektirizirat. Ženske se pretvarjamo da smo mlajše, kar poskušamo skriti z ličili, ugajajo nam komplimenti drugih, rade se počutimo ženstvene, težko se sprijaznimo z gubami. Ne vse, enim je vseeno,  ene pa. Jaz sem ena takih, ki pogrešam mladost, ker sem čist preveč delala in čist preveč sem se ukvarjala z drugimi in nikoli  s seboj. Sedaj bom kmalu 50 in mi ni vseeno. Pogrešam tisti čas nad 35 let, sprašujem se, kdaj je minilo. Ves čas smo se ukvarjali s problemi, ali so bili starši, moževi starši, otroci, kaj bodo vpisali na fakulteti , so dobri izbrali, poslovni izzivi. Leta pa letijo.  Poskušam nadoknaditi, s potovanji,  safariji  v Afriko, ki jo obožujem, bolj ko jo spoznavam,  spoznavam Azijo,  sirim obzorja, veliko berem, poskušam biti čim bolj strpna in empaticna,   ohranjam duh in telo vitalno, da sem nasmejana. Ko bom 50, me bo stisnilo v srcu , priznam. Na tiho mi je všeč, ko ljudje debelo pogledajo, , koliko sem res stara, hkrati se zavedam, letnico rojstva se ne da spremeniti, je taka kot je.

Nekako tako doživljam jaz to.

Malo pred abrahamom – zakaj zaboga se je treba toliko gnat v službi – za druge, doma – za sosedove poglede, da niso okna umazana, trava prevelika, vrt neoplet… Mi je pa verjetno malce pospešil takšno razmišljanje pred kratkim izbruh avto-imune bolezeni – kot strela z jasnega je prišla. Prej nisem videla osebnega  zdravnika vsaj 20 let…v treh mesecih pa se je vse obrnilo na glavo.

Prioritete se postavljajo na novo, cilje in želje spreminjaš….