Kaj je na stvari…
Sva s sosedo zelje kuhali doslej, mam kosilo
kuhano, garažo pospravljeno, kužiko porihtano,
dedca ………..?????????? in dušo potešeno! Resda,
dušo nekako narahlo potešeno. To je pa tudi veliko,
ne da?
Hi, hi, pri nas imamo prečudovito, preenkratno,
neponovljivo, zlato prinašalko. Učke črne, gobček
črn, ušesca navzdol, pogled pa …….. nepopisno
nežen….
Možek ometa dimnik, se nam je nekaj zamašilo,
ne vleče in ko zakurim hišo, ne gre in ne gre, se ne
ogreje ………. in zdaj smo ometli ………mož je drugi
poklic spravil na dan, dimnikar, ko sem ga zagledala,
sem koj poiskala gumb in si zaželela …….. ja kwa le
druzga, kot čistega dedca, da bi ne bil podoben
dimnikarju, da bi bil spet uni moj, ki ga jaz poznam,
ampak, za čisti dimnik, s črnino naprej …………………….
Ja, s sosedo sva se pa izjokali druga drugi,
potožili, se objeli in poljubili, si zvesboto spet
obljubili in vse težave so za eno miceno miceno
lažje, res, zato pravim …… dušo potešili, ker z
vskaim si je ne moreš …….. jaz si jo potešim
tukaj gori, soseda pri meni ……. in tako gre naprej…
najdemo nekaj, kar nas vleče in žene in žene in
žene ……naprej ……..