Nasa mama, 70 let, zadnji teden jamra, joka, isce pozornost, ima panicne napade (tako izgleda, ne vemo). Noce pa nic povedati. Ko jo vprasamo kaj je narobe pricakuje, da bomo telepati in bomo kar vedeli. Ce sploh kaj rece je to vsak dan nekaj drugega. Enkrat jo bolijo roke, enkrat glava, enkrat noge. Roke jo vsekakor bolijo, ker ure in ure z rokami v zraku, leže, bere revije, roke ima ves cas v istem polozaju. Tudi sicer se ne giba. Smo ji nasli vaje za roke pa jih noce delati. K zdravniku noce. V protibolecinsko ambulanto noce ces, da je treba cakat 3 leta, ne vem kje je to slisala. Take izpade ima samo dokler v roke ne dobi nove revije. Potem je ne zanima nic vec in bere tisto revijo nepremicno ure in ure. Naslednji dan pa jovo na novo. Sicer je cisto prisebna, ko tako hoce in predvsem, ko ima v rokah revijo, takrat je vse super. Knjig pa noce brat. TV tudi noce vec gledati, ceprav jo je vcasih gledala neprekinjeno, pravi da zato, ker ne vidi dobro. To mi je malo cudno, ker revije pa bere cisto normalno.

Želi si pozornosti in sočustvovanje, pa kakšno pomoč tudi. Ali da ji zrihtate pedenarco ali, da ji vi sami kaj postorite. Ni še zelo stara, jo je pa starost očitno zgodaj ujela. Kakšna je bila pa prej. Delovna, tiha, poročena gospa, ki se je postila pedenat. Garačica z dolgim strupenim jezikom, a je vse sama  oddelala, vključno z moškimi opravili. Vse to vpliva na obnašanje v starosti. Ni vse ravno demenca, a starost ima svoje zakonitosti. Mene moti samo to, da ne morem več toliko garati kot prej. Za medčloveške odnose mi ni, ker že od mladosti ne verjamem vanje. Ločena sem tudi že od mladosti, otroci so pa razseljeni po celem svetu. Z enim se že od korone nisem slišala, baje mi nima kaj povedati, saj vse od drugih dveh zve. Tudi  s preostalima nimam ne vem kako pogostih video pogovorov. Pravzaprav bi bila lahko tudi brez otrok, ker sem navajene vse delati sama in v iskrene medčloveške odnose ne verjamem, že dolgo ne več. Sodim med take samotarske starke, ki pa gredo ljudem tudi na jetra, čemu le?

ŠKoda, da nimate bolj pristnih stikov. Kaj pa prazniki, RD, a se nič ne družite?

Dajte ji zrihtat kos zemlje, da ga bo obdelovala. Kmečka modrost pravi, da zemlja vse probleme ven potegne.

Ze dolgo je taka na trenutke. V bistvu od kar pomnim. Vedno se je pustila pedenat oziroma hotela, da jo pedenamo. Nikoli pa ni jamrala in jokala. Ce drugi kdaj potozimo, da je kaj narobe, sluzba, zdravje, je jezna in ignorantna. Poslusati je treba samo njo. Pomoci ima ogromno, vse naredimo drugi, ima 95% pomoci. Zdaj ima v roki revijo in vse ostalo ignorira, z nikomer se ne pogovarja, nic. Ko bo cez par ur nehala brat bo pricakovala, vcasih tudi z jokom izsiljevala, da se moramo z njo pogovarjati. Zvecer hoces it v posteljo ali pa pogledat kaksen film ona pa pricakuje, da se bomo z njo pogovarjali, ceprav je imela za to cel dan cas ampak je raje brala revije. Hoces it kdaj na kak rojstni dan ali v mesto in ravno takrat se ona hoce pogovarjat, ne prej, ne potem, tocno takrat. Pa je to redko, da kam gremo.

Čisto možno in verjetno je, da na TV dejansko ne vidi dobro, vidi pa dobro brati.

Čeravno je pri starejših običajno obratno, ne pa vedno.

Tole je pa malo zgodaj za take izpade. Naša babi je razumela do 98. leta, da imamo svoje življenje. Mislim, da ste mamo enostavno razvadili. Ni kaj, treba ji bo odločno postaviti meje. Sicer bo samo še slabše in boste še 20 plus let njeni sužnji. Sploh pa- zakaj ji hodite pospravljat in kuhat pri 70. letih. Razen če je res huda bolnica ali invalid.

Depresija?

Škoda, samo nihče ni v Sloveniji. Vsaj s hčerko bi jih lahko imeli, saj so hčere veliko bolj skrbne do mater. Voščimo si, povemo si nekaj novic, vnuki mi pomahajo in to je vse. Ostalo druženje je pa tako kot pravijo bolj small talk. Saj ga ne pogrešam. Avtorica ima očitno težave  s hudo razvajeno gospo. Še najlaže bo, če jo sprejmejo, ker na starost se ne bo spremenila na bolje. Kako smo si ljudje različni.