kaj je z mladino
Da pa danes mladi raje nimamo otrok pa glede na stanje niti ni čudno. S čim ga boš imel? S slovensko plačo? Ja seveda, še psa imaš komaj kaj šele otroka. Najprej največji stanovanjski problem, danes le redki pridejo do lastnega stanovanja brez da ne bi podedovali od staršev ali pa si uredili pri starših. Ni to več 1994, Jazbinskov zakon, ko si za male pare dobil stanovanje. Spet nekateri pa pač enostavno nimamo nobene želje po otrocih, imamo pač druge cilje, četudi se nekateri še tako čutite dolžni postavljat neke kvazi standarde, kaj bi kdo moral. Prilagajamo se pa tudi brez otrok, razen če se vi pač samo doma prilagajate 😉
Migranti, cigani, srbi itd. se tega ne sprašujejo. On fukajo in imajo!
Saj 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh ki so vezani sploh niso za skupaj.Ogromno se jih veže zato ker vidijo svoje sovrstnike da imajo nekoga in potem si ga še oni na silo omislijo.Pomembno je da spoznaš človeka s katerim sta res za skupaj,ampak takih vez je manj kot 5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.Čez čas se vsi nekaj kregajo,vsak tišči svoj prav in trmari po svoje itd. Bistvena razlika je med pojmoma “biti poročen” in “biti srečno poročen”.Mislim da je teh 2 precej manj.
Se vsaka civilizacija je po forsiranju feminizma v kratkem propadla. Ozrite se malo po svetu. Bolj ko je neko okolje feminizirano, manjsa je nataliteta lokalnega prebivalstva. Razmnozujejo se le se v Afriki in najmanj razvitih drzavah Azije in centralne Amerike. Tam kjer se feminizem se ni tako razmahnil. Se se bo. S tem, da je padec natalitete je le en indikator.
Kaj je z mladino? Nič. So le posledica vzgoje, kjer je otrok center sveta. Kjer se je vsa družina vrtela okoli otrokovih potreb in želja, kjer se je otrok obravnaval kot igračka za mamico, ki mu je vse prinesla k riti, ustregla vsaki njegovi želji, ga crkljala, branila, zagovarjala, in mu ni pustila odrasti, kot da se še vedno igra s svojo punčko, kot se je pri 6 letih, so to pričakovane posledice.
In vedno več bo takih odraslih, ki so zrasli v zlati kletki in so prepričani, da so še vedno #1. Vse mamice, ki otrokom delajo domačo nalogo, ki se hodijo kregat v vrtec in v šolo, ki se zgražajo nad mamami, ki od svojih 6-letnikov pričakujejo, da posteljejo svojo posteljo, vse mame, ki otroka vežejo nase z zlato nitjo, lahko v bodoče pričakujejo podobne rezultate svojih naporov. Zakaj bi se njihovi odrasli otroci morali prilagajati partnerjem, zakaj bi morali biti samoiniciativni, zakaj bi se morali dpovedati svojim željam, če so jih starši vzgojili v prepričanju, da se svet vrti okoli njih?
Odgovor je v tvojem poimenovanju možakarjev starih čez 30 let- to ni mladina. Mladina je do 20., največ do 24. leta, ko še študirajo. V partnerstvu se je treba prilagajati, to jim ne diši. S partnerstvom hitro pride otrok, ki zahteva odgovornost in usmeritev finančnih tokiv stran od večerjic, smučarije in potovanj. To jim ne diši. Ker jih starši obravnavajo kot mladino, ostanejo brezskrbna in neodgovorna mladina za zmeraj. Pa naj, če želijo, je moje mnenje, a na svoj, ne moj račun. Izobrazba je precenjena, za materinstvo so zenske najprimernejše okrog 20.leta. Imam dve diplomi, ampak otroke sem imela na koncu faksa. Je šlo z nekaj truda trije otročki, kariera in partnerstvo. Zadnjič pa gledam v mestu eno žensko, sošolsko s faksa, z dojenčkom v vozičku, pri 40 ih. Biološko je to starost za babica biti, ne pa za zibat otroka. Sem zato, da gremo v nekaterih pogledih ljudje malo nazaj k tradiciji, vsaj tam, kjer smo zašli v slepo ulico.
V slepi ulici si ti sama, ker si neprilagodljiva in netolerantna do drugih. To pove že dejstvo, da pametuješ, kaj naj bi ženska pri 40-tih bila: mama ali babica.
Če se vrneš k tradiciji: tudi takrat so se zgodile izjeme in je “hitro prišel otrok”, ko so ženske mislile, da so že v meni. Bogsigavedi, kakšen nasvet bi imela zanje.
Na tvoj račun pa ne živi noben od teh, v katere se vpikuješ.
Pa greva po vrsti
Glede prilagajanja, prilagajamo se vsak dan, ne samo v partnerstvu in družini. Opažam, da veliko vam podobnih izven doma ne pozna nobenega prilagajanja in misli, da so sami na svetu
Kar se tiče odgovornosti, starševstvo nima nobene veze. Ali si odgovoren ali nisi, ne glede na to, ali si starš ali ne. Poznam ogromno neodgovornih staršev, ter ogromno odgovornih ljudi, ki niso starši. Včasih se bere, kot da požreš vso pamet sveta, ko postaneš starš, v reali pa tebi podobni postanete še bolj zaplankani, kot sicer ste
Zakaj bi se jaz odpovedal cilju? Ker se tebi zdi prav? Ker se ti čutiš dolžno postavljat neke standarde? Ne da se hvalim ampak lahko rečem, da sem precej bolj odgovoren in prilagodljiv od marsikaterega starša, na kakšen tvoj račun pa? Na račun samskih brez otrok se vaši otroci šolajo,vi dobivate otroške dodatke itd. Ne mi na vaš račun.