Kaj je z nami vsemi ????
… bi rada povedala par besed na tole temo – žal , sem jo videla šele danes , pred parimi minutami, vzela sem si nekaj časa , da malo premislim in skušam vse tisto , kar imam povedati , izraziti na način , ki ne bi nikogar prizadel.
Čeprav sem sama zelo prizadeta , priznam. Ampak kot je nekdo tu lepo rekel – imamo se za prijatelje , med prijatelji pa je odkrita beseda zaželjena !
Najprej bi rada rekla tole – pred časom sem že mislila , da sem našla še eno prijateljico , s katero sva našli skupen jezik , imeli sva podoben način komunikacije , celo razmišljana , skratka – bila mi je zelo všeč . Ni je več !
Zakaj ? Pisala mi je mail , ker pa me par tednov ni bilo , ga nisem prebrala in seveda tudi odgovorila ne takoj. Zamerila mi je . Okej , razumem jo , po eni strani , ker sama nima družine , nima otrok in se ji zato niti ne sanja , kakšno je življenje , ko te dogodki , vsakodnevne obveznosti , skrb in delo z bolnim otrokom trgajo na tisoč koščkov .Globoko užaljena se mi sploh ne javi več , čeprav sem se opravičila , pojasnila , skušala dopovedati , da doma živim dokaj naporno življenje – kar seveda vsi veste , pa , naj mi bo oproščeno , tudi radi pozabite in mi očitate neoglašanje v času , ko me ni , ko sem doma z otrokom , ko sem PREOBREMENJENA s skrbmi , strahovi , tudi delom . Včasih pa tudi mene izda zdravje , žal nisem železna in ko se preveč stvari zgrne name , se zrušim. Mislim , da sem že vsem preveč težila s svojimi težavami. Če to počnem manjkrat , ne pomeni , da je zato kaj boljše , pomeni samo to , da ne zmorem več , da se mi počasi kurijo kabli . Ja , se tudi zgodi , da sem tu , v službi , pogledam na forum – in priznam vam – ko sem tako na dnu z razpoloženjem , RESNIČNO ne zmorem veselo , brezskrbno , lahkotno klepetati . Se zgodi !
Zdaj bo kdo lahko pripomnil – pa nam to napiši na forum. Evo , ne zmorem več ! Sem že prevečkrat in to večno razgaljanje mojega počutja in težav najeda že mene samo , kaj šele druge , ki o tem samo berejo . Ne zamerite , ampak resnica je taka , da lahko marsikaj povem , veliko pa se ne enostavno ne da , ni za javno prebiranje , moja čustva in občutja so včasih samo moja in ne morejo biti namenjena branju celi Sloveniji. Ker je že tako , bere nas veliko , veliko ljudi . Veliko ljudi razume , lahko se poistoveti z mano , lahko čuti z mano , lahko me tolaži – še vedno pa sem le jaz sama tista , ki vem , kakšno je življenje v resnici , jaz ga živim , nihče ne more tega namesto mene !
In tako včasih pač ne zmorem. Pričakovala sem , da boste to razumeli. Boli pa me očitek o prefinjenosti in sprenavedanju ….. ma dobro , vzamem tako , da smo včasih pač vsi preobčutljivi !
In na tem mestu lahko , končno , čisto odkrito tudi povem , da se tudi jaz včasih počutim odrinjeno, pozabljeno in izločeno – pač ne spadam v tisti krog ljudi , ki bi jih kdo poklical po telefonu !
Drugo – ja , imamo sicer ISDN , niso pa še priklopili ADSL-a , majkajo pa nam še neke druge malenkosti , tako , da javljanje od doma še ni možno. Je pa nekaj tudi v tem , kar je napisal Saško. Tudi , ko bo možno se javiti od doma – pri nas je že tako , da grem vsak večer z mojo malo spat , skupaj kaj prebereva , da se sprosti , da ji ni slabo , da vsaj malo pripomoreva k mirnejši noči … pa ponavadi mami zaspi prej kot hčerka in je ona tista , ki ugasne lučko , mi zapre knjigo in me pokrije :))
Čez dan pa …
No , pa obdelajmo še teme . Spomnili se boste , da sem že pred časom nekaj govorila o tem . Da bi bilo lepo , če bi včasih spregovorili tudi kaj resnejšega , o politiki , tekočih problemih , življenju nasploh …. veliko je tega , kar bi si lahko povedali. Nekaj časa sem se trudila , da bi odpirala take teme. Ampak , žal , tam ponavadi ni bilo odziva . Ja , potem pa ste mi še naredili šolo , kako ostra da sem , da očitam ljudem pomanjkanje resnosti , pa še kaj …
Ma , saj ni važno !
Dejstvo je in ostaja tako – ko sem v službi , se javim. Ko se ne javljam , pomeni to lahko samo dve stvari – prvo , da me ni , drugo pa , da me gonijo po kakih sestankih ( npr. prejšnji teden ) , končno sem v službi in je treba tudi kaj naredit !
Ne bom se več opravičevala. Kdor hoče razumeti , bo razumel .
Še vedno pa zame velja , da se življenje odvija v vse mogoče širine , ne samo na forumu. Temu sem hvaležna , oja , da sem tu spoznala nekaj čudovitih ljudi , ki jih drugače ne bi imela prilike srečati ! Trudim se s temi ljudmi ohranjati stik ! To niso vsakodnevni stiki , ker za vse pač ni časa. So pa ti stiki VEDNO iskreni , želim si jih več , marsikoga pokličem po telefonu in se nikoli ne počutim kot nadlegovalka – če komu najedam , naj bo odkrit in mi to pove ( samo obzirno , prosim , deep inside sem občutljiva kot mimoza :))) !
Pri tem pa naj povem , da se meni zelo poredko zgodi , da bi me kdo poklical , a ne 😉
Ma , par reči sem povedala . Ni bil moj namen , nikoli , da bi koga zanemarjala ali žalila in se že vnaprej opravičujem , če sem s svojimi besedami koga prizadela. Ampak moj zajček lepo pove – taka sem , direktna , mogoče preveč , ampak od prijateljev pričakujem , da me jemljejo tako kot sem in razumejo , da moje besede niso puščice v srce tistim , ki jim govorim, ampak trud , da bi razjasnila svoje misli in dejanja . Kdor me do sedaj ni spoznal in razumel , hja , kaj hočem … tisti se je , kaže , odpovedal mojemu prijateljstvu in žal mi je za to !
Naj še kaj dodam ?
Sama ne vem , kaj bi . Če sem bila nejasna , zoprna , karkoli … kar z besedo na dan , to je trenutek resnice , ki ne bo nikomur škodil . Možno je le , da razjasni kake temne točke in poglobi naše prijateljstvo .
Tako upam in si želim !
Vsem lep dan !
Nikita
Niki … ob tvojem pisanju mi je na misel prišlo tole … kot vsi veste ful rada potujem .. na poti srečam cel kup zanimivih ljudi … med njimi jih je tudi nekaj takih .. ki jim lahko rečem PRIJATELJI … z večino teh sem ohranila stike … napišemo si kak mail .. na leto … po večini pa le novoletno čestitko … ampak …. vsak od njih ve .. da so naša vrata zanj na široko odprta .. kadarkoli se kdorkoli pojavi na vratih .. napovedan ali ne .. je dobrodošel !!! … tudi jaz vem .. če bi mi prišli k njim … bi brez pomislekov lahko ostali tam in bi po nekaj letih .. ko se nismo ne slišali ne videli … vsi skupaj imeli občutek … ko da ni minil niti dan .. ko smo bili nazadnje skupaj … vidiš .. tak občutek imam jaz med vami …
… mogoče ne paše ravno k temi … ampak želela sem povedati … da ne glede na to koliko in kdaj se kdorkoli med nami oglaša … jaz do vseh vas čutim eno ful globoko spoštovanje in prijateljstvo .. ker vem da nekje tam ste 🙂
to je moje mnenje … B.
Čau Niki….pa tudi vsi ostali…po kratkem »mrku« se tudi jaz spet oglašam…. Glede na to, da sem malo….ne vem kako bi rekla…. mogoče malo »tupa«…..A si tisto pisala od mene? Če si, mi prosim povej… da ti odgovorim….. Ker res ne vem…. mislim, vsaj kolikor se mi zdi, sem tle od pupic edina, ki še nima otrok, tako da…. je bilo tisto verjetno namenjeno meni… Prosim, prosim, povej… Ti odgovorim takoj………
Niki
in vsi ostali.
Najprej – da se ne bi napačno razumeli in da po moji krivdi ne bi prišlo do prepirov.
Dala bom na svoj jezni post še naslednje pojasnilo. Ne gre za očitke nikomur, res nikomur, se opravičujem vsem, ki ste to tako razumeli, saj, pisana beseda se da razumeti na vse načine. Gre le za mojo žalost, ker vas počasi izgubljam. Tudi po moji lastni krivdi!! Saško mi je lepo odgovoril, iskreno sem mu hvaležna, res iskreno. In prav po njegovem pojasnilu in pojansilu tebe, Niki, vas ne bom več nadlegovala. Zgodilo se mi je samo, da sem bila besna na cel svet, na vse, nikomur se nisem mogla potožiti, žal mi je, da je bil forum tisti, ki je bil zame ventil. Resnično žal, zato se
VSEM, KI PREBIRATE IN KI SE ZARADI MOJEGA IZPISANEGA BESA, JEZE IN NEMOČI POČUTITE NEPRIJETNO, SE VAM IZ DNA SRCA OPRAVIČUJEM !!!
Tega ne bom več ne počela, ne načenjala. Hvala za vašo iskreno besedo in vašo prijaznost, ker ste me prebirali. Vse sem vzela na znanje in se posipam s pepelom, ker sem tako nerazumna in egoistična !!
Resnično sem želela vsakega od vas razumeti in mu pomagati, ne drugače, ker ne znam in ne morem, ampak vsaj z besedo. Niki, ti sama veš, da te dobro razumem. Sem se pač, žal znašla v situaciji, ko sem potrebovala par besed, pa ……. nič ne de!
Tudi moj telefon ne zvoni, pa tudi … nič ne de! Vse obveznosti, ki so se mi nakuhale, sem nekako potiskala vase in žal mi je, ker sem načela to temo na tako “napadalen” način. Resnično žal, za kar se še enkrat vsem opravičujem.
Lepo pozdravljeni!
PISMO ROSNO !
In to počnete ravno danes, ko sem na tleh…..
Dobro !
Niki , lahko bi spustila besedo , da si sama prizadeta , ker ti ni bilo z ničemer posebno dano vedeti, da si ti krivec nastale situacije . Ker to ti nisi ! Omenjeno in iskano je bilo več ljudi..
Dejstvo je in razumem , tudi ti dam prav , da se počutiš slabo in si ravno tako želiš pozornosti kot vsakdo od nas , kar je normalno . To poznam, tudi sama sem enaka , če ne še bolj zahtevna v tem kot ti.
Dejstvo pri tebi in Sašku je , da imata drugačne razmere doma , kot jih imamo nekateri drugi . Posledično temu je , da pač ne rabita toliko foruma kot nekateri recimo , ki nam je pot vanj beg pred življenjem , za katerega pravita , da se tudi odvija poleg tega cyber . Ker je pač drugačno na momente manj lepo…življenje mislim .
Pa to razumem, razumem tudi , da sta z srcem vseeno z nami in da bosta našla trenutke, ko bosta harala tuki z vsemi, ki bomo še gor.
Vem pa , da verjetno so pri marsikom tudi težave , ki jim zamorijo dan in se ne morejo veselo oglašat..saj ste zdaj povedali..
Mariči !
Predno napišeš odgovor, trikrat premisli in pretehtaj , če le nisi preveč čustveno in prehitro odreagirala. Ko besede pisane prebereš večkrat , človek pretehtano , ugotovi da le ni tako , kot se je sprva bralo. Mogoče hoče pisec posta povedati , da ima tudi on težave in želi da mu bralec pomaga in prisluhne pa mu je verjetno zadnja želja, da bi koga prizadel.
Mislim celo , da ti je marsikdo hvaležen , da si odprla to temo.
Moj bog, bog ve če sta zdaj tole razumeli !
Marija , lej , nikogar , ampak RES nikogar ne izgubljaš , če sama tega nočeš !
Težko mi je , če si slabi koži pa tega ne poveš ! Saj sem sama pojasnila , da niso vsi naši problemi za javne razprave. Včasih se počutimo na tleh , psihično in fizično izčrpane , ker , žal , nismo iz železa in človek potrpi in nosi samo toliko , kolikor zmore. Zdaj , brez veze se je pregovarjat , kdo komu piše , telefonira in to … pomembno je , da veš ti in vsi ostali , da ste zame prijatelji , ki niste NIKOLI nadležni , če me pokličete domov ali na GSM (trenutno je spet baterija fuč , jebenti mene 🙂 za prijatelje si je treba čas vzet , se poveselit IN KDAJ KAJ POTRPET – tako poje Šifrer in ima prav !
Saj zato pa sem vsem po vrsti tako veselo sporočala svoje tel.številke – če mi ne bi bilo do tega , da me ob katerikoli uri kličete domov , bi jo lepo zamolčala , ne res ?!
Vem , da sem velikokrat tečna , vsi veste , da ste tudi sami kdaj bolj občutljivi in je tolerančni prag zato nižji. Ma je prav , da se razumemo , da je tako , da pustimo drug drugegmu dovolj časa in manevrskega prostora , da se spet poberemo. Nekomu pomaga sprehod v naravo , drugemu prijateljski klepet , tretji spet je raje v kriznih trenutkih sam – različni smo . Prav je , da to upoštevamo in se končno nehamo obremenjevati s tem , a je primerno , da nekomu razlagamo svoja razpoloženja. Če se tako počutimo , je to treba narediti in to s tistim od nas , katerega družbo v danem trenutku najbolj začutimo !
Marija , saj veš , da sem te prejšnji teden želela srečati , pa ne zato , da bi reševala svoje težave , ampak zato , ker sem si želela neobremenjenega klepeta z drago prijateljico , s katero se dobro razumeva! Veš tudi , da sem pred kratkim s tabo nekaj malega rekla po telefončku in da sem začutila , da te nekaj teži. Nisem se hotela vsiljevati , saj se mi je zdelo , da si v tistem trenutku tega ne želiš … no , čakala sem , da pokličeš , če se tako počutiš. Marija , res , nikogar ne zgubljaš , nikomur ne težiš , nasprotno , vsi te poznamo kot zelo pozitivno , nesebično osebo … samo , veš , forum je včasih le prejaven … ma , veš kaj , jaz osebno bi velikokrat raje slišala tvoj glas kot se javljala semle … te vsaj slišim , kako se smeješ :)))
Marija , daj nasmej se , kot to znaš in nas , pravzaprav zdajle govorim izključno v svojem imenu – me , prosim vzemi kot včasih malce muhasto , ampak VEDNO TVOJO PRIJATELJICO !
Nikita se res raje pogovarja kot piše , ker pisano je možno razumet v tisoč odtenkih …jaz pa nisem pisateljica ( pa še tisti so razumljeni čisto subjektivno )
Jaz sem razumela in se skušala tudi vsem
po vrsti opravičiti. Če boste opravičilo sprejeli
v redu, če ne, pa bo tudi moralo biti v redu.
Ni me sram priznati, da sem zelo čustven človek,
zelo. In tudi me ni sram priznait, da kadar sem
na psu, se umaknem vsemu in vsem. Ko pa sem
pisala tale post, je letelo iz mene in moram priznati,
imela sem cmok v grlu, zjokala bi se …. za to pa me
je sram, zdaj in …. me bo še dolgo.
In zato …. ker me je tako sram, se bom spet za nekaj
časa narahlo umaknila. Preveč se mi je vsega skuhalo,
preveč je vsega in tako, kot sem čustve jaz in kot sem
čustveno jaz odreagirala, tako je odreagiral tudi kdo od
vas, čustveno in vprašujoče.
Verjemite mi, težko mi je. Vem, da se med seboj preveč
poznamo, da bi si na ta forum šli z vsem, kar nas teži, da
imamo težave, za katere mi vemo, ne moremo pa z njimi gor
na forum, vse to predobro vem. In vem, da ne more
vesoljna Slovenija prebirati teh naših tegob, a sem v času,
ko mi je bilo za jokat, skušala najti koga tu gori, pa …… in sem
se splozala, kot en veliki. In …… bog pomagaj, le kaj naj še
rečem v svojo neumno obrambo? Nič več, ker ni ničesar več za
povedati, za pojasniti, ker spet ne bodo besede povedale tega,
kar čutim in kako to občutim. In v nedogled se tudi ne morem
več opravičevati, ker se samo še bolj v govno tlačim, sama sebe.
Vzela si bom malo časa, razmislila in ……..
lep dan vam želim, vsem, brez izjeme, tistim, ki ste tu gori,
tistim, ki vas ni, pa kdaj boste, tistim, ki nas samo prebirajo in
po svoje komentirajo te naše čustvene izlive……. kajti res je,
forum je eno pribežališče za karkoli, tudi za višek čustev, ki jih
človek ne more spraviti v pojočo skrinjico, da bi jih porabil takrat,
ko bi jih spet potreboval!
Zajček, tebi pa iskrena hvala za tvoj dobronamerni nasvet, žal morda
za hipec prepozen !
… je včeraj tresknila s konja , ej , je bil tole res ognjeni krst :)))
Brez panike , ni hudo ,še sem živa , neč polomljena , samo mal sem taka ko da bi šel valjar čez mene :)))
Se pa moram pohvalit , da so se že vsi čudili , kako da je trajalo več ko eno leto , da sem prvič odletela :)))
Niki se ne boji več neznanega
