Kaj lahko še naredim???!!
Moj je star 10 mesecev, dojiva se še po 4x/dan in kolikor hoče ponoči.
Zaspi ob 18.00, 19.00 ob dojenju seveda, potem ga nesem v svojo posteljico, ki je tik ob moji postelji. Prvič se zbudi okrog 23.00, ga dam v svojo posteljo, vmes se do 6.00 doji vsaj še 2-3x in tako prespiva noč. Zdi se mi bolje, da spi pri meni in dam samo “jošk” ven, ko pač hoče, kot pa da bi ga morala vedno dajati v posteljico in potem spet nazaj. Mislim, da imam tako več od spanja. Pa še tamal je srečen in zadovoljen.
Lp, Sara:)
No … zdej pa Še pomnite tovariši … , Nina P, Jacqueline in predvsem Matejka69 pejte še enkrat prebrat kaj sem sploh napisala. In ne brat samo vsako drugo besedo (ali mogoče celo samo naslov) … ampak preberite kaj je napisano. Naš ta mali ne potrebuje več nočnega dojenja. Ko sem ga še dojila ponoči )in to je še nedolgo nazaj … in to govorim mogoče o tednu dni nazaj) se je še pogosteje prebujal, kričal in bil zelo zelo zelo nejevolen in razdražljiv. Očitno zaradi prepolnega trebuščka ni mogel mirno spati … sedaj se mi prebuja 1x na noč!!!!!!!!! vendar takrat se prebudi KRIČE!!!!! In ravno to me moti … da se zbudi kriče in tudi če ga stisnem k sebi, mu pojem, ga zibam, … se ne pomiri … vse dokler ne odpre oči in se popolnoma prebudi. Očitno torej SANJA!!!! In sedaj ne sprašujem za nasvet kako naj se znebim še tega enkratnega ustajanja ponoči … ne … Zaradi mene bi se lahko tudi 3x … 4x … če bi otrok to rabil. Zanima me, kaj naj naredim, da se ne bo tako bal .. da se ne bo zbujal kriče … kaj naj naredim da ga pomirim. Naš ta mali je umirjen otrok … sicer izredno vesel in dobrovoljček, veliko se smeje, je zdrav in mu prav nič ne manjka. Z njim delamo umirjeno (ker sem tudi sama precej umirjen človek) in še posebej ko se bliža čas spanja se poskušamo čimbolj umiriti … prvič zato, da lažje zaspi … drugič zato, da bi šel mirno v spanec in da se ne bi bal. Vendar kljub temu se tako zbudi ponoči … in noče zaspati nazaj.
In Matejka … ja … imam enkratno mamo, ki je dobesedno zaljubljena v svoja dva vnuka in izkoristi vsak trenutek, da je lahko z njima. In ima rada svojo hčer in ko vidi, da je čisto izčrpana (pa ne samo zaradi otroka … še zdaleč ne … ampak tudi zaradi študija, ki mi pobere tri dneve v tednu in ki ga mimogrede izdelujem z 10-tkami, in gospodinjenja in vse kar pač spada zraven) mi poskuša pomagati tako, da mi omogoči nekaj uric več spanja. In imam tudi zlato taščo, ki je tudi zaljubljena v svojega vnuka in tako rada popazi na njega, da si lahko njen sin in snaha privoščita nekaj trenutkov zase. Ker nisva samo mama in oče … ne … sva tudi človeka s svojimi potrebami in svojimi željami in zavoljo otroka se nisva odpovedala vsemu. In kdaj … porkamadona … sem še jamrala na forum zavoljo mojega otroka????!!!!!!!!!!!!!!! Je najbolj priden otrok kar sem jih kdaj videla in se vsak dan čudim, kako da imam prav jaz to srečo, da imam tako zlatega otroka. Ja … mogoče malo pojamram, ker imam zlomljen hrbet, da imam občutek, kot da me bo sedaj preklalo na pol … in ja … mogoeč sem enkrat res pojamrala, ko sem imela zobobol in mi je otekel tako, da sem bila kot ena nogometna žoga in sem poleg tega imela še 38.5 vročina in sem ravnokar pričela s študijem in nisem vedela kako in kaj. Mogoče pojamram kdaj zaradi neprespanosti … mogoče sem kdaj slabe volje … mogoče … mogoče so še kakšne druge stvari. Ampak nikoli nisem pojamrala čez mojega malčka … Sprašujem le za nasvete kako mu olajšati to ali ono zadevo … kaj narediti, ko ne vem kaj se dogaja … ko skušam narediti kaj boljše za njega. In potem si ti upaš napisati, da nisem sposobna poskrbeti za svojega otroka???!!!! Če si upaš tole ponoviti mi lepo povej iz kje si, da pridem tja in mi boš povedala v obraz!!! Užalila si me … ja … in to zelo močno. Ker ljubim tega otroka bolj kot vse na svetu in mu posvečam vsak moj prost trenutek.
Nič … zdaj bom raje končala … mislim, da sem napisala dovolj.
Sorry, zgleda, da sem tudi jaz prehitro brala. Moj nasvet velja za večerno uspavanje.
Vsaka ti čast, da imaš ob neprespanih nočeh še toliko energije, da kot tigrica braniš svojega mladiča. Jaz sem bila čisto brez moči, ko ponoči nisem spala.
Izkušenj z nočnimi morami otroka nimam. Sedaj si bila bolj jasna, a dvomim, da ti bo kaka mama znala pomagati. Jaz bi na tvojem mestu poklicala v zdravstveni dom. Če ti sestra ne bo znala pomagati, ti bo prevezala zdravnico. Vsaj tako je pri nas.
Mogoče ti bo pa v pomoč ta nasvet, ki sem ga tudi nekje prebrala. Če se otrok ponoči zbudi, ga ne jemlji ven, temveč se z njim malo pogovori, ga pomiri. Zadostovati bi moralo, da ga pobožaš po obrazu, ga primeš za roko, bok,…, dokler sanje ne minejo. Mogoče se niti zbudil ne bo.
Pri nas je pdobno, kot pri nekaterih mojih predhodnicah – zaspi cca 19-19.30 med dojenjem in spi do cca.23h-23.30. Takrat jo prestavim v naijo posteljo in se ‘priklopi’ za par minut in spi naprej, zbudi se ponoči potem še 1x ali 2x odvisno, kje je (če jo dam nazaj v svojo posteljico, ki je zraven najine-brez ene stranice, čist zraven, se zbudi večkrat, ko tipa v prazno). Vsakokrat se priklopi le za par minut in mogoče le 2x zares je/se hrani.
Jaz mislim, da če ga pomiriš s tem, da ga pristaviš , to pa res ni nujno slabo (pristavi ga na bolj ‘prazno’ stran, pa ne bo jedel preveč, če res je).
Saj itak prehitro zrastejo , potem boš pa pogrešala tako crkljanje. No, vsaj jaz bom:))
Aja, še nekaj – pri nas je bila podobna štorija zadnji teden – se je zbudila ob 23 ali celo polnoči in je bila kot rožica in očitno ni hotela spati – ni pomagalo nič, a res nič drugega, kot vstat in se igrat (v poltemi, mirne stvari) tja do 2h zjutraj. Pojma nimava kaj je bilo. Smo pa že nazaj na starem urniku.
Saj, veš pride pa mine. Imaš se vsaj možnost naspat, jaz te možnosti nimam. Spim z njo, največkrat pa moram delat – kot absolventka nimam več štipendije pa je mal kriza, sploh ker smo podnajemniki. Še dobro da delam doma. No, zdaj pa že jaz jamram.
Saj bo.
LP.
ocitno tudi ti ne beres dobro, saj nikjer nisem napisala da jamras cez otroka, temvec, da ti jamras…in mislim, da si sama nastela nesteto priloznosti ob katerih si jamrala…mislim, da ni treba tem pisat, se jaz ko ne spremljam foruma cisto vsak dan sem zasledila ogromno tvojih tem…
pa ne bodi otrocja, da mi grozis, da mi v zivo poves v obraz…tudi jaz sem ob dveh otrocih delala doktorat pa nisem nikoli toliko … da ne recem kaj…
da bi pa lutala po zurkah pa se pomislila nisem, sicer pa vsak po svoje kajne?
Bgv, tudi jaz te ne bom potolažila, saj sem tudi jaz imela izrazito nespečega otroka vse do sedaj. Skoraj do drugega leta je ponoči spil od 0,5 do 1 l mleka. Sploh mi ni bilo jasno, kam to da, ampak brez tega ni in ni spal. Tudi naš se je zbujal včasih v joku, kričanju, drugič v smehu in še danes (čez 4 mesece bo star 4 leta) ponoči poje, govori, se pogovarja,… Za razliko od tebe jaz nimam nikogar, ki bi mi priskočil na pomoč, da bi se lahko naspala, tako da sva se z možem pač po korakih spopadala s to težavo. Pri dveh letih smo mleko zamenjali za vodo (kriva je bila driska, ko mleka ni smel piti), takrat je čez dan vidno povečal obroke, potem smo ukinili dudo (saj veš, zgodba o zobni miški in odgriznjeni dudi), potem smo na dopust pozabili vzeti flašo in smo jo zamenjali za kozarec, oboje je malo pripomoglo k boljšemu spanju. Pri treh letih se je odselil v svojo posteljo, še vedno pa smo šli spat z njim. No, tukaj so se že začeli kazati vidni uspehi. Polovico noči je prespal, ali pa je spal tja do 1. ponoči, ko je poklical enega od naju in potem je eden od naju pač prespal noč do jutra pri njemu. In šele letošnji Miklavž mu je prinesel plišastega psa, ki je zamenjal naju pri uspavanju. Od Miklavža naprej triumfiramo – niti eno noč se ni več zbudil (trkam, trkam). Še vedno pa se smeje, včasih joka, včasih prepeva. Očitno se mu ponoči intenzivno dogaja.
Kaj naj ti rečem? Sigurno se vašemu sanja, poskusi ga pomiriti s svojo prisotnostjo, božaj ga, šepetaj mu, poj mu in počakaj z njim, da mora mine. Verjamem, da ponoči ni lačen, ampak mogoče pa je žejen? Za našega vem, da je. Drugače pa zdrži, še vsak otrok je enkrat začel spati – upam, da naš zdaj je. Ampak tudi zdaj nisem nič bolj naspana, saj zdaj pa visim na netu
:(((
Res ne vem kje si me dobila, da si se tako zapičila vame in kje vidiš, da skoz neki jamram. Ampak sem šla prov gledat nazaj katero temo sem odprla zato da jamram … in sem dobila v zadnjič treh mesecih točno eno temo in sicer ko me je ta mali začel med dojenjem ščipat … pa sem še to odprla bolj za hec kot za kaj drugega. No … da ti jih naštejem …
Noče mi jest – v tej temi sem se zanimala, zakaj mi je ta mali dva dni zapored zavračal gosto hrano
Gosta hrana … čist zmedena – v tej temi sem se spraševala (in sem spraševala za nasvet tudi druge) če uvajam pravilno gosto hrano ali bi morala spremeniti “urnik”
Saj vem da je zanič … sam je pa zdravo – tudi malo bolj za šalo odprta tema, vendar sem hotela tudi kak nasvet kaj dodati gosti hrani, da bi bila malenkost bolj okusna
Se vam kdaj zgodi kaj podobnega? – tukaj sem napisala mojo srečo ob spoznanju, da sem mama
Ha ha … kako je zaspal – tukaj sem delila eno izkušnjo kako je zaspal popoldan naš ta mali
Uff … danes sem se lotila s ta hudo varjanto – spanje … ko sem ga pustila jokat mislim, da vse skupaj ene tri minute v posteljici in je zaspal potem ko top
Bubajo uha – naš ta mali je začel vriskat
Kaj naj počnem? – čvek v petek zvečer
Bojim se kako bo drugo leto – tukaj sem prosila mamice študentke ob delu kako so shajale, ko so začele zopet delat in še vedno študirale – kdaj so si utrgale čas za bit s svojimi malčki
Napredki in dosežki našega pobalina, Ta naš mali pobalin, Pameten fantič, Dviguje rito – teme ko je naš ta mali vsak drugi dan pogruntal kaj novega in se je seveda ponosna mami pohvalila na forum
4. mesec – spraševala sem za nasvete ali naj začnem uvajat gosto hrano, ali ga lahko dam že v dvignjen voziček in podobno
Ščipaaa – evo … to je ta tema, ko sem mogoče mal pojamrala, sam bolj za hec kot za res
Jst bom umrla od smeha – spet ena nova pogruntavščina ta malega
Jupiii … spet lepo spimo – po enotedenskem prebujanju na pol ure sem bila očitno vesela, da sem zopet prespala celo noč
Tako … in zdej mi pa ti povej kje sem jamrala, prosim!
Prosim, ponovno preberi, kaj ti je napisala Nina P., mama treh otrok, ki je ob otrocih študirala in je zdaj zdravnica, predstojnica oddelka!
Oprosti, ker bom trda: ob branju tvojih sporočil dobim občutek, da vedno vzameš in narediš samo tisto, kar tebi ustreza (ne nujno tvoji družini). Dobronamerne in koristne nasvete, ki se ne skladajo s tvojim videnjem, pa lepo preskočiš ali si ob njih prizadeta. Imam občutek, da NOČEŠ slišati ali videti.
Čutim, da si prizadeta in verjamem, da si fajn mama. Materinstvo je kot guganje na gugalnici: gor in dol, malo levo in malo desno,… eni se poganjajo višje, drugi so bolj pri tleh, eni se znajo takoj poganjati sami, drugi potrebujejo nekoga, ki jih poriva….
Ne boš verjela, a te zelo razumem, pa naj izpade pokroviteljsko ali ne, ker sem bila sama tudi takšna ob mojem prvem otroku.
Tudi jaz našo enajstmesečnico še dojim ponoči,včasih več,včasih manj….ni mi težko,saj traja le nekaj minut,a sem tudi že poskušala da bi se odvadila z zibanjem,božanjem,petjem,prigovarjanjem….pa nič ne pomaga,le dojenje!!Problem nastane,ko bi z možem šla kdaj zvečer ven(v enem letu sem bila trikrat,ko je bila še manjša in je lepše spala) in bi jo čuvala babica.Vem da se bo zbudila in kričala,če me ne bo,pa čeprav babico dobro pozna in jo ima rada.Kako ste vi reševale te probleme?A “tisto” noč je pa ok da se joka oz. mu ena noč ne bo “škodla”…….ali enostavno niste hodile ven(občasno seveda!!) kar se mi pa tudi ne zdi prav!!
Hvala in lp!
-Naša se tudi kdaj ponoči kar z lepa prične jokati,kričati a pogosto kar sama neha oz.to naredi v spanju.Se je zgodilo,da ko sem prišla do nje je že mirno spala…če ne jo vzamem v naročje,podijim(brez tega ne gre) in se umiri!!
Bugnavilea držim pesti da bo minilo….ne vem zakaj nekatere tako kritizirajo,saj imamo forum zato da pojamramo…one pa sigurno jamrajo zaradi drugih stvari!!!
Srečno!!!
Zlatolaska … preberem vse poste in pretehtam vse varjante, ki jih dobim in za vsako sem hvaležna, pa čeprav mi mogoče ne pride v poštev. Samo velikokrat dobim v odgovor nekaj po čemer sploh nisem spraševala. Pri nas pač dojenje ponoči ne pride več toliko v poštev … to sem pogruntala ob tem ko sem sledila svojemu otroku in tako sem se odločila, čeprav zame je znatno lažje, če ga samo priklopim in spim dalje … ampak otroku ni odgovarjalo. Zaradi tega sem tudi zadnje dni ukinila večerno kašo in ga samo še podojim. Očitno mu bolj prazen želodček ponoči bolj odgovarja in lepše spi. Danes mi je npr. lepo spal od 21h pa do 2h zjutraj … takrat sem mu dala čaj … se je še malo poigral in zaspal dalje. Vsakemu odgovarja svoje … nekaterim nočno dojenje … drugim drugo. Moram pa pogruntati zakaj se pogosto zbuja kriče. In to sem tudi spraševala.
Kar se pa Matejke tiče … da mi govori ku češ zakaj sem sploh mati in da otroci pač jokajo … Naš joče samo ko je nekaj narobe in ne joče v tri dni. In to že od rojstva dalje (še ko se je rodil je baje samo dvakrat mal postokal in to je bilo to). In da potem še napiše da skoz neki jamram na forum … … … saj sem ji dobila ven vse teme ki sem jih v zadnjem času odprla … pa se lepo vidi, kako jamram.
Tako … pa saj je verjetno res boljše, da ne sprašujem za nasvet več na ta forum, ker se vedno dobi kaka pametna, ki ima kaj zelo pametnega za pripomnit.
bgv…ne sekiraj se…..ene so pač take, da v vsaki stvari najdejo nekaj za glodat….čeprav sama še nimam otrok, je šlo pa skoz moje roke 10 nečakov in nečakinj in sem jih ogromno prepazila…..sem prepričana, da je vsak otrok svoja “zaključena celota” in nekaj posploševat sem in tja….jaz ne bi…in teorija (ko ste omenjale Nino P) je nekaj, praska pa nekaj spet čisto drugega…..predvsem ga opazuj, “poslušaj”, poslušaj sebe…..tudi kašen nasvet stare mame včasih prav pride….in se vse uredi…..
takšni in drugačni komentarji pa naj te ne spravijo v slabo voljo….ker si fejst punca in prepričana sem, da čudovita mama……
saj veš…skoz eno uho not, skoz drugo vn…..
pozdravček iz oaze alp…..