Dobri stari časi…
[28.05.2003]

Po današnjih pravilih in birokraciji tisti, ki smo bili otroci v 50ih, 60ih in 70ih, sploh ne bi smeli preživeti.

Naše igrače so bile prebarvane z barvo na osnovi svinca, takoj ko smo jih dobili v roke, pa so bile polizane in “prežvečene”.

V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov, ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic in zaščite proti odpiranju omaric.

Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.

Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov, zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bil ponos.

Vodo smo pili iz vsake pipe in ne ustekleničene. Okus je bil enak.

Jedli smo sendviče z maslom, pudinge, sladke nedietne čokolade, lizike, bombone in vse z veliko sladkorja, ampak nismo trpeli zaradi odvečne teže. Igrali smo se pač na dvorišču.

S štirimi prijatelji smo si delili pijačo iz ene in iste steklenice, pa nihče ni zbolel ali umrl zaradi tega.

Cele dneve smo popravljali kolesa ali na pol uničene motorje, se nato spustili z njimi po klancu navzdol, ter šele na ovinku ugotovili, da zavore ne delujejo. Po neprijetnih padcih smo se naučili, kako rešimo tudi take probleme.

Cel dan smo se lahko igrali. Navsezgodaj smo odšli od doma in se vrnili, tik preden se je stemnilo. Nihče ni vedel, kje smo, pa tudi nikogar ni to skrbelo.

Nismo imeli “play station”-ov, videoigric, 50 televizijskih kanalov, ne video filmov, ne soround zvoka, ne osebnih računalnikov, ne prenosnih telefonov in SMS-ov, ne internetnih klepetalnic. Imeli smo prijatelje in z njimi smo hodili naokoli.

Igrali smo se ristanc, skrivalnice, zemljo krast, streljali smo s fračami. In včasih je ta reč prav pošteno zaskelela.

Padali smo z dreves, se porezali na razbiti steklenini, lomili zobe in kosti, pa ni bilo nobene tožbe na sodišču zaradi tega. Bile so nesreče, in iz teh napak smo se učili, da se te ne bi nikoli ponovile.

Tepli smo se in mlatili en drugega, dokler nismo bili črni od podpludb in žalostni – pa smo se naučili nekako živeti tudi s tem.

Šli smo domov k svojim prijateljem in to peš.

Neprestano smo izzivali pravila in prodajali svojo kožo. To so bila naša dejanja. Posledice so bile pričakovane. Misel, da bi nas iz teh položajev reševali starši, je bila nezaslišana. Oni so bili na strani zakona. Si to lahko predstavljate?

Ta generacija je ustvarila nekaj najbolj drznih izumiteljev in reševalcev problemov vseh časov. Zadnjih 50 let je bilo zaznamovanih z eksplozijo inovacij in novih idej. Imeli smo svobodo, padce, uspehe in odgovornost in naučili smo se vse to obvladovati.

In ti si eden izmed njih.
Čestitam!!!

Prosim pošlji to ostalim, ki so imeli to srečo, da so odrasli kot resnični mulci.

Pismo Jani,se mi je kar milo storilo ob tvojem postu!
Jebenti…jaz sem točno ta mulc….vse to in še več smo ugnali!
Kje ste stari lepi časi?
Sp

Še sem notri hahahahaha

ja Sp.. točno tko.. se mi je kar milo storilo.. tud men 🙂

no ja.. mamo vsaj orenk spomine… zdej bom to sprintal in dal mojima mulcoma za prebrat 🙂

🙂 sej ni važno po letih.. važno da je človek resnično vse to doživel :)))) matr če se spomnim sendvičev z marmelado… kaj so bili dobri….

Te bosta butasto gledala…pravzaprav najmanj pomilovalno in zviška,se mi zdi!
Vsaj moja dva bi najbrž tako reagirala in me zmerjala s kakim neandertalcem in kmetom.
Hvala Jani.
Sp

Pa v naši kmetijski trgovini(ki jo pa že 20 let ni več! :-(((() so imeli ta pravi domač sir z okoliških planin…..aj,kako je bil dober!!!
Zdaj bi ga pa ziher prepovedal,češ da ima preveč mikrobov in teh jajc v sebi!
Pha!!! A je bilo komu kaj takrat Jani?! Nič,pa smo jedli vso porkarijo…od ruskega radioaktivnega putra,do polske svinjske masti.
In smo bili zdravi in obtolčeni,strgani,umazani ,da nas je bilo veselje pogledat.
Ej stari lepi časi!!!!Me kar nostalgija prijemlje.In ko je fotr kupu TV tam enkrat konec 60-ih,kako je bilo fajn ure in ure gledat prenose partijskih kongresov in Titeka,kako nam je rože sadil v govorih.Se spomniš tega?Pravzaprav ni bilo tako lepo tiste flavzne poslušat nam otrokom,sam čakali smo,kdaj se bodo dokončno sprdeli pred mikrofoni,ker na koncu so nam milostno poklonili kako risanko…pol pa spat!
😉
Sp

no ja.. kako bosta reagirala ne vem, sem jima pa že vlikokrat govoril, kakšne so ble naše igrice včasih… nič joystickov pa n’č tipkovnic… kakšne sablje pa frače, pa loki in tko naprej :)))

Ne vprašaj hehehe. In to džem

Ja, nostalgijaaaaa, nostalgijaaaaa….

Se mi kar kolca po teh časih….:)))

:)))))))))))))))))))))))) ja pr nam smo .. ne vem kako… meli v vasi 1. TV… in še danes se spomnim prenosov iz Planice.. cela kuhinja vaščanov.. pa flaša najcenejšega rdečega in navijanje….

bemti Sp…. že samo zarad takih stvari bi bilo lepo čas spet mal.. obrniti nazaj :))))

marsikomu srnica

:))))))))))))))))))))))) aha :))))))

na zdravje :))))))

Jani!
Točno to!Prav imaš!Ko bi se dalo…pa res samo zaradi tega vsaj kdaj cajt malce nazaj zavrtet!
Kako je bilo lepo!In poletja so se mi zdela božanska!Igre s prijatelji od jutra do mraka…po okoliških gmajnah in potokih…kjer so bili še raki!
Joj,čist sem ratu paf od teh spominov.
Jaz bi se o tem pogovarjal s somišljeniki ure in ure!Tako mi je lepo take vrste spominov obujat.
Sp

Slivov, ker drugega tako ni bilo hehehe

ja tud men… samo zdejle me spet delo kliče tko da moram odpeketat za kakšno urco 🙂 se vrnem 🙂

Fajn mej!

Jani

A je kdo kihnu? :o)))))

še nisem mogla te teme prebrat..jo bom ko bom lahko :))))
bog ve..kaj ste vse naštepal tuki :)))

Same lepe geste

oooooo…bom preverila …zdej pa sploh :))

CMOKA JANI

Mi ne verjameš

Ej…sej ne kiham..:))))

Kolca se mi…:))))

Jaz pa bazoke pogrešam…:)) Se jih kdo spomni???