kaj menite, a je prav
da tisti, ki gredo v službo z 18 ali 19 leti delajo recimo do 61 leta
torej 42 ali 43 let(delovna doba)!Tisti, ki pa študirajo do 30 leta ali še
dlje bodo imeli pa recimo 30- 33 let delovne dobe?
S tem, da bomo morali kar sami penzijo plačevati, ker s tisto
osnovno ne bomo preživel!!!
Volim tistega, ki to spremeni!
Tudi meni se zdi prav, da delovna doba ni več tako grozno pomembna. Mogoče zato, ker sem se tudi sama zaposlila šele pri 25 :))
Nekateri so si lahko v prvih letih že nekaj ustvarili, drugim je bilo tistih nekaj študijskih let le v strošek – a pač naložba za prihodnost. In mislim, da ni prav, da bi zaradi študija morali delati v nedogled.
No, če pa bi vsem skupaj malo skrajšali in bi delali le do 5o. leta – tega se pa ne branim :))
Meni se pa ne zdi prav! Sorry, ampak status študenta prinaša dan en lep šopek ugodnosti, od zdravstvenga zavoravnja do subvencij na vseh podorčij, da neobdavčenega študenstkega dela niti ne omenjam. Še psloh pa ne takim, ki študirajo v nedogled, še podiplomsko, najbolje kar do “penziona”. Če primerjam recimo eno punco, ki je šla v proizvodnjo pri 18 (ali še prej), bo pri 60-tih krepko zgarana, pretegnjena itd, medtem ko bo druga začela delat pri 33-tih in “lepo ohranjena” prišla do penziona, kakršen sploh še bo. Ni pošteno tudi zato, ker vemo, s kakšnimi plačami živijo “majhni” ljudje,- in z njimi si zagotovo ne bodo mogli in ne morejo palčevat dodatne”penzije”- ki fizično veliko delajo in s kakšnimi “študiran” narod. Zato pa tudi gre vsakdo “študirat”.
Ne, ne zdi se mi pravično. Pravično bi bilo, če bi si lahko vsakdo KUPIL leta študija (sem mislila, da je tako!), ne pa, da jih kar “dobi”. Ali pa, da se priznajo nekomu, ki redno in pridno študira, nikakor pa ne kar vsem in na počez, po tri fakultete, medtem ko enim niti za eno ne znese, kljub vsem ugodnostim, pridnosti in talentu. Ne morem pomagat, jaz sem hud “socialist” v tem oziru!
Še ena k odločno pravi, da ni prav. V službo šla s 17-timi, ob delu naredila še 5 in 6 stopnjo (prej imela samo 4 stopnjo). Pri skoraj 34 letih že naveličana in utrujena, tudi meni bi se moral študij šteti v dobo saj sem se kar nagarala. Raje sploh ne razmišljam o penziji ker bom itak prej umrla od iztrošenosti.
Tudi jaz menim, da je edino fer, da se leta dajo ODKUPIT – pa čeprav sem bila tudi sama dve leti redna študentka. In tudi mene motijo ‘večni študentje’, ker jih nemalo poznam, pa vlečejo status le zaradi ugodnosti, ki jih ta prinaša… in ker zdaj študiram še izredno in vem, koliko truda je treba vložiti, če hočeš biti čimprej ‘fertik’, se mi vse skupaj sploh ne zdi neka fora, kjer bi se dalo narediti pošteno. Še najbolj pošteno je res odkup študentskih let… čeprav morda zaradi ‘večnih študentov’ to spet ne bi bilo pošteno… začaran krog.
Sedaj pa ve zopet mečete vse v isti koš. Tudi jaz poznam veliko večnih študentov, ki delajo vse prej, kot študirajo. Verjamem, da bi bilo potrebno uvest neka merila, kriterije, po katerem bi se ta leta dobilo.
Za primer pa tole: sošolka se je zaposlila z 19imi, po končani trgovski. Jaz sem šla naprej študirat. Ona je služila pet let, ko jaz nisem, ker imamo resnično težek faks v smislu rednega obiskovanja vaj in predavanj.
V teh letih sem si jaz pridobila diplomo, ona pa si zida hišo. Mene hiša še čaka.
Aja, razlika v moji in njeni plači pa ni tako bajno velika, kot bi si kdo mislil, cca 40000 -60000 sit.
Vsak, ki začne s študijem, ga ne dokonča, ker je za to potrebno veliko dela in samodiscipline, zato seveda vsakemu ne uspe. In ogromno jih je, ki po diplomi nekaj let ne dobijo službe, koliko časa bi pa morali potem oni hoditi v službo? Mnogi zato, da bodo preživeli med študijem, priložnostno delajo in se jim tudi zato študij zavleče, mislim, da je takih, ki ‘študirajo’ zato, da se lepo imajo, bolj malo.
Kar se tiče študija, je odvisno, kok si se švercal. jaz sem se sama preživljala od 2. letnika faksa (stanovanje, hrana). In sicer sem delala na vseh možnih koncih, tako da kakšnega ful študentskega življenja nisem imela. Redno zaposlitev pa sem si našla še preden sem diplomirala. Po drugi strani pa zastopim tudi tiste, ki delajo že od srednje šole dalje… Ah nikol ne bo prav za vse. Sigurno je pa takih faliranih študentov do 26. leta ogromno.
Skr bna, ne meči vseh študentov v isti koš! In ne misli, da je vsak študij kar tako nekaj tjavendan.
Ugodnosti?
Jest na študentske bone nisem šla skoraj nikoli, mogoče v vseh letih desetkrat. Doma sem imela družino. Prav konkretno sem bila zaposlena. Da sem lahko študirala, sem rabila avto – tako sem uspela zjutraj odpeljati hčerko v vrtec, pridrvela pravočasno na predavanja… Kdo je kril nastale stroške zaradi študija? Mož. Imel je dve službi. Otroški dodatek? Pomoč? Ja pa kaj še, saj so dohodki.
Stroški, ki so nastali ob študiju zaradi moje bolezni? Ni jih bilo za nikogar, razen za naju. Prosti vikendi, porodniška… ah luksuz, ki ga ni bilo. Pomoč za študentske družine – ne pride v poštev, saj očka ni bil več študent. Samohranilka? Ej, na misel mi ni padlo, sva se poročila še preden sem zanosila in malo sem preponosna, da bi se šla samohranilko, če to nisem.
Skratka… zdi se mi pošteno, da se ta leta priznajo. Nekatere moje sošolke so zraven še delale, da so si zaslužile za bivanje v Ljubljani. Nekaterim so plačevali starši, nekateri pa so imeli srečo in dovolj nizke dohodke, da so bivali v študentskih domovih. Luksuz, a ne.
Pardon, sumniki mi nocejo pisat.
Jaz se pa bolj strinjam z Jalo. Po moje bi se leta studija morala upostevat na nek naci. Ce bi bile place toliko visje kasneje, da bi clovek to skompenziral, pa po moje ni take razlike.
Po drugi strani pa je res, da se vsak zavestno odloci – eni za studij in eni za sluzbo, tako da ravno koga pomilovat, ne vem no.
kolikor jaz vem, se v študijska leta prizna vsak semester samo 1x. Torej “falirani študentje” lahko študirajo 10 let, priznalo se jim bo npr. samo 4,5 let (odvisno od faksa, koliko semestrov ima). Nihče si ne more dokupiti več študijske dobe in temu primerno bi naj bila tudi pokojnina nižja.
Da pa se študira do 35.leta in do tja životari, dela preko študenta, ipd… ne vem, če je to nek privilegij 🙂 Poznam kar nekaj ljudi, ki jih starši niso finančno podpirali pri študiju in so se morali ves čas študija sami vzdrževati, zato so pač potrebovali za dokončanje faksa nekaj let več. Ampak vsaka jim čast, končali pa so.
Mene pa motijo tisti, ki imajo “polno rit” in zlate starše, pa ne študirajo oz. niso končali faksa zaradi svoje lenobe, potem udrihajo čez naš sistem.
Seveda pa pravično ne bo nikoli, in kakršen koli pokojninski sistem že pač bo, raje imam manj denarja in diplomo v žepu 🙂
fajn tema za to deževno jutro!!!
LP
Jaz pa mislim, da je prav da se študentska leta lahko odkupijo. Ne govorit o večnih študentih, saj lahko odkupiš le pet let toliko kot traja študij in ne koliko si dejansko študiral. Res so študentski časi lepi, amapk tudi težki, ko si brez prebite pare pri 22 letih, brez avta, tvoje sošolke iz srednje šole pa se hvalijo kako dobro zaslužijo, se vozijo v dobih avtomobilih (seveda na kredit), planirajo družino. Ti pa si prisiljen o vsem tem razmišljati šele pri tridesetih.
Sama izhajam iz revne družine in sem se v študentskih časih težko prebijala. Na študentskih servisih ni pametnega dela, samo kernarjenje in če ročeš redno končat težko zraven še delaš takšno delo. Lahko ste prepričane, da sem pogledala kaj bom pojedla, na pijačo ven nisem hodila … Tako velja za večina študentov, ki je prišlo iz manjših krajev.
Potem pa s končano fakluteto pridem v službo in bolj slabo zaslužim in seveda srečam sošolko, ki se mi smeji in reče: Ja zakaj pa si študirala, če zaslužiš manj kot jaz?!” Ampak seveda pa se z leti in s pokazamin znanjem lahko napreduje in tako da imam sedaj solidno plačo, ki nam trem omogoča solidno življenje.
Zato vedno poskušajte biti bolj široke in gledajte iz različnih kotov ne samo iz svojega!!!!
Tudi meni se ne zdi prav, da bi se ta leta štela v delovno dobo. Saj tisti , ki študira ima zato boljšo plačo, boljše delo in na stara leta ne bo tako zgaran. Če se kljub izobrazbi ne zna primerno prodati, je pa to njegov problem, tako kot je moj to, da nimam leder zica za študij in zato opravljam slabše plačano delo ki mi ni ravno višek zadovoljstva. Vem pa da pri tej temi ne bomo nikdar prišli skupaj teisti s V. in tisti s VII. in višjo izobrazbo.
Lp
Meni se zdi prav, da se upoštevata oba kriterija – delovna doba in starost. Sama sem študirala, imela le oguljene kavbojke in razsutega hrošča, pa nič denarja. V istem obdobju so moji vrstniki, ki so šli že v službe, že nekako bolj “živeli”, bili so mladi, hodili ven. Jaz sem se za dobra štiri leta vsemu temu popolnoma odrekla in poznala le študij, honorarno delo. In potem s prvo plačo že vzela kredit…
Ne preveč zavidat študentom, ja, morda seveda le tistim, ki so bili bogato podprti s strani staršev, ki se jim ni bilo potrebno tudi v naprej ubadati z rešitvijo stanovanjskega problema, nakupom avta, iskanjem službe.