kaj menite, a je prav
Skrbna, jaz se strinjam popolnoma z Jalo. Tudi jaz sem morala od drugega letnika (21 let) skrbet sama zase. Mama me je postavila pred vrata, ker nisem redno naredila prvega letnika in ker sem ga ponavljala. V gimnaziji sem bila vedno pravdobra, pol pa sem prvo leto faksa bolj za salo vzela, raje potovala (ZDA, AVstralija) tak da mi je na koncu za minimalno zmanjkalo. Mami je slo v nos, aja pa v tem casu sem spoznala najboljsega clovekeca na tem svetu, verjetno ji je tut to slo v nos. Pojma nimam, me v koncni fazi sedaj tut vec ne zanima.
Sedaj (24) zivim ze 3 leta v Lj. faks je malo pred koncem, za seboj imam rizicno nosecnost in 9 mesecnega nagajivneza.
Zivimo v hisi (ni nasa – najemnina). Ne mores reci, da vsi izkoriscajo ugodnosti, ki jim jih nudi drzava, sedaj sem 5 let studentka, nisem kupila nobenega bona za hrano, ok, prek studentskega servisa sem delala veliko, saj sem morala, drugace ni slo. Stipendije nikoli nisem dobila, ali kakrsne koli pomoci – ja sedaj paket za novorojencka in 39 tisoc porodniske za nezaposlene. To je pa tut vse kaj sem dobila od drzave. Ja lani, ko sem bla brez statusa sem celotno zdravstveno zavarovanje sama placevala (ZZZS in Adriatic). Za vse ostalo kar imamo, pa nimamo glih malo, skrbi moj dragi. Se.
Pozdravcek!
Mislim, da je po sedanji zakonodaji minimalno število delovnih let, ki so potrebna za upokojitev, 20. Seveda pa je treba izpolnjevati tudi starostni pogoj. Vendar pa po 20 letih delovne dobe pokojnina ne bo niti približno tako velika, kot recimo pri 30 letih delovne dobe.
In tele zgodbice o priznavanju študijskih let za delovne so seveda izmišljotina, ali pa jaz popolnoma nič ne razumem. Kot je bilo že zgoraj povedano, je možno dokupiti za čas REDNEGA študija pokojninsko dobo. Čas pavziranja pa se seveda nikomur nikamor ne šteje in ga tudi ni možno dokupovati.
Jaz tu v bistvu ne vidim nekega razlikovanja. Tako tisti, ki so študirali, kot tudi tisti, ki niso, bodo morali izpolniti predvsem starostni pogoj in glede na število delovnih let in višino prispevkov se jim bo izračunala pokojnina. Če pa pred izpolnitvijo starostnega pogoja dopolniš maksimalno število delovnih let, ki ti še dvigajo pokojnino, kar se precej lahko zgodi tistim, ki so začeli hoditi v službo pri recimo šestnajstih, pa seveda lahko tudi po svoji izbiri ostaneš doma, brez da bo to vplivalo na višino pokojnine, ki jo boš kasneje dobil. Moraš si pa seveda za ta čas za preživetje zagotoviti neke dohodke. Tako kot so nam jih morali bivšim študentom zagotoviti naši starši v letih študija, če so želeli, da doštudiramo, ali pa smo si jih sami z delom preko študentskega servisa.
Hm, upam, da nisem preveč zakomplicirala.
No, tudi jaz sem proti!
Pri skoraj 43 letih imam 22 let delovne dobe. Ob delu sem študirala in tudi doštudirala. Nikoli v življenju nisem delala na študentske napotnice. Vedno na “knjižico”. In to celo pri 15ih letih, med počitnicami. V času rednega šolanja sem si med počitnicami pridelala skoraj za leto in pol redne, pokojninske delovne dobe. Delala sem v kuhinji, proizvodnji, na traku, knjigoveznici …
Nimam težkega dela, vendar priznam, da se na mojem delovnem mestu ne vidim čez 15 let (37 let delovne dobe) in v starosti 58 let. SORI!
Nataša
Ne, prav res nikoli ne bo za vse prav, lahko je pa tako, da enostavno določijo neko starostno obdobje – recimo 35 ali 40 let potem pa greš v avtomatsko penzijo!
Ali mislite, da nekdo, ki pač ni naredil nekega študija( ker pač ni nevem kako “brihten”?!) mora težko fizično delati tam pri enem stroju dan na dan. In ali res verjamete, da ena frajla, ki ima veze vsepovsod naredi nek študij in na kakšni občini ali UE samo sedi celo življenje!!!
A je to pošteno, ma dajte no!!
Pa še nekaj vam ni jasno.Če kdo misli, da se nekaterim ne ljubi študirat a ste pomislili, da vsi niso tako sposobni, da vsi ne morejo biti dr., mag. …
A ste pomislili, da nekateri starši otrokom ne morejo plačati študija …………
Pa samo še to. Imam kar uredu plačo, ampak večina študentk okoli mene, je bolje oblečenih (kar se tiče firm, ne stila)!! Ali pa res jaz poznam same bogataše!!!
Prosim zamislite se malo, no!!!
Hvala bogu ,da se študijska leta da odkupit.Saj je študij tudi delo – to je delo za boljšo prihodnost. Vsak ima možnost ,vsaj pri nas študirati- če pa ne želi oz so mu druge stvari prioriteta pa tudi prav…
Zato Janez – žal pa je pri nas intelektualno delo premalo cenjeno – še posebej pri ženskah.Tako ,da dostikrat ni oseba kriva da kljub izobrazbi ne dobi ustrezno višje plače kot ti navajaš.Pri nas je še vedno tako ,da dobi frizerka ali pa kelnarca ali pa mehanik več kot nekdo z visoko izobrazbo .
In dokler bo taka mislenost kot jo berem tukaj – da naj izobraženi delajo zanalašč še dlje -saj so itak zabušavali … se nam slabo piše.Uglavnem vsem..
Jaz se pa s četrto stopnjo izobrazbe ne počutim nič zapostavljeno ali manjvredno.Marsikareri dpl. in dr. itd ne zna s svojo glavo pomislit ali živeti. Poudarjam nekateri ne vsi, da ne bo pomote. Ne mislim nikogar žalit, vendar sem dobila občutek, da če nimaš izobrazbe se pa počutiš zapostavljen, oz, tisti ,ki ima izobrazbo je pa nekaj več!
lp Mojca
Tisti, ki študirajo ali smo doštudirali, NE delajo. To je dejstvo. Ker ne plačujejo prispevkov med študijem, se jim to ne more šteti v delovno dobo (kako bi sicer izračunali višino pokojnine ????). Študiramo zato, ker “vlagamo” v kasnejšo višjo plačo. Statistike kažejo, da je v povprečju donos študija okrog 14 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (pri plači). To je tisto, kar je pomembno, saj višja plača pomeni ugodnejše življenje.
Vsi, ki smo stari tam okrog 30 se moramo zavedati, da bo takrat, ko naj bi izpolnili pogoje za upokojitev, naša penzija krepko nižja (od 30 do 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} po moji oceni) kot bi bila, če bi šli danes v penzijo. Da o tem, koliko bomo stari, ko bomo po zakonu izpolnili pogoje za upokojitev sploh ne govorim.
Torej: lahko bomo šli prej v penzijo in z njo tudi preživeli le če bomo za to precej poskrbeli sami(seveda pa bomo še naprej veselo plačevali ogrooomne prispevke, ki gredo za penzije naših staršev). Kdaj pa bomo začeli misliti na to, pa je stvar posameznika. V tem primeru pa bodo krajšo potegnili tisti z nizkimi plačami (običajno z nizko izobrazbo) saj bodo težko kaj privarčevali.
LP!
Res ne vem, zakaj se prepirate?
Kdo je bolj oškodovan? Tisti, ki ni študiral, gre lahko prej v penzijo, ker ima pogoje že, ko je še dokaj mlad. Prej si je ustvaril pogoje za življenje ( stanovanje), prej osnoval družino. Ko gre v penzijo, še ni zelo star in je večinoma tudi še dokaj zdrav, če je pazil na zdravje. Kar poglejte okoli sebe- same mlade upokojenke, ki se dopoldne dobivajo na kavici in se imajo fino.
Nekdo, ki pa je študiral ( še ena neumnost: študij ni užitek, tako mislijo samo tisti, ki niso nikoli študirali, ampak trdo in stresno delo), mora delati bolj pozno v starost, ker nima dovolj delovne dobe: ko njegovi vrstniki (glej zgoraj) že veselo vozijo vozičke z vnuki in se veselijo novega življenja brez obveznosti, mora ta drugi še nekaj let vsako jutro v službo, pa še zahtevno delo opravlja, kjer so bistvene tudi miselne sposobnosti.
Edina možnost je odkup let ( ki pa niso poceni, 4 leta in pol znese kar nekaj milijonov, odvisno od višine plače ), torej je oškodovan večkrat v primerjavi s prvim. Poleg tega ne more, tudi če si dokupi leta študija ( maksimalno 4 leta + 6 mesecev za absolventski staž) , iti zaradi tega 4 leta in pol prej v penzijo, ker je lestvica tako nastavljena, da je treba hkrati doseči tudi starostni pogoj, lestvica pa je drseča navzgor in se datum upokojitve v bistvu odmika. Torej si v najboljšem primeru lahko kupi le leto ali dve in se upokoji, ko je že blizu šestdesetemu letu.
Če torej primerjamo n.pr. dve takšni sošolki iz osnovne šole – katera je na boljšem?
>Če torej primerjamo n.pr. dve takšni sošolki iz osnovne šole – katera je na boljšem?
Moje mnenje je, da tista, ki je študirala in posledično imela višjo plačo. Višja plača pomeni udobnejše življenje. Če višje plače ni imela, je to njen problem, ker ni znala prodati svojega znanja (ki ga je pridobila na fakulteti).
Seveda je tuše veliko drugih faktorjev – od bogatih staršev do višine partnerjeve plače. Tako da je to odvisno od primera do primera.
She, to je bilo po prejšnji zakonodaji, da je oseba (še posebej ženska) z dovolj delovnimi leti lahko odšla dokaj mlada v penzijo. Zdaj ni več tako. Zdaj je obvezno izpolniti starostni pogoj. In poznam kar nekaj žensk, ki so že imele polna delovna leta, pa so še vedno hodile v službo, ker so bile premlade za upokojitev. Seveda bi lahko tista leta do penzije tudi doma prebile, penzija bi bila potem enako visoka, ampak od nečesa je treba živet.
Dingo, me prav zanimajo tele statistike o donosu. Po moje je tole povprecje zelo varljiva rec. Ce sem stejes vse menedzerje, direktorje, skratka ljudi na individualnih pogodbah,… vlecejo gor, se vedno pa so visoko izobrazeni ljudje npr. v druzboslovnih poklicih, za katere ta logika ne drzi povsem. Pa da ne govorimo o zenskah in enakem placilu za enako delo.
No ja, se vedno mislim, da se vsak zase odloci. Je pa tudi malo prevec simple reci, da je zgolj placa tista zaradi katere ljudje studirajo.
krtek, navadno imajo vodstveni kadri (managerji) izobrazbo mag. ali dr., jaz pa sem govoril za diplomirance (uni ali vsš). Pri magistrih in doktorjih je procent donosa pri plači še precej višji.
>Je pa tudi malo prevec simple reci, da je zgolj placa tista zaradi katere ljudje studirajo.
V osnovi je prav plača razlog, ker se večini ne da študirati in komaj čakajo, da diplomirajo. Seveda pa obstaja nekaj odstotkov tistih, ki študirajo iz veselja in želje po nadaljnem študiju. Taki navadno hrepenijo po akademski karireri (in si tudi želijo čimvišje plače).
Je pa res, da opravljen študij ni garancija za dobro službo. Zakaj bi pa bil ? Meni se zdi prav, da lahko vsak, ne glede na izobrazbo, doseže vse kar hoče (če je dovolj iznajdljiv, seveda).