kaj menite ve – tašča
Imam sinka, star bo eno leto. Živima pri njegovih in sinka sploh ne prideta pogledat. Ko pa pridema k njima dol se pa joče da ga že 14 dni ni videla. Do nas jo loči le nekaj stopnic in pravi da nikoli nima časa, a kadi doli pa lahko. Obrekujejo in lažejo se vsem naokoli o meni že od samega začetka. To gre pri meni žez eno uho not čez drugo ven. In zdaj sem še slišala da govori okoli kak ji ga nič ne dam, da bi ga ona kdaj pa kdaj le vozila z vozičkom. MIslim, nikoli je ni bilo, na začetku ko sem potrebovala pomoč, dobenega ni bilo blizu, hvala bogu da imam svoje starše, ki mi pomagajo, zdaj po enem letu pa se je spomnila, da bi ga lahko kdaj peljala na sprehod. Odločila sem se da NE BO, ker če eno leto ni bila zainteresirana, tudi zdaj ne rabi bit. Moj je z mano potegnil, tako da se zaradi tega ne kregava. Tudi kolegice enako menijo kot jaz.
Kaj pa ve – kaj menite o tem?
glede na to, da živite skupaj se mi zdi brez veze zaostrovat klimo med vami. saj veš tisto, da pametnejši popusti… pri sebi si lahko misliš o njej kar si hočeš, ampak ni nujno, da ji daš to tudi vedet.
poleg tega moraš pa vedet še nekaj… ne glede na to, kaj zdaj pravi o tašči tvoj partner, vseeno je njegova mati. mogoče se zaradi tega zdaj še ne kregata, bo pa mogoče prišel dan, ko ne bo tako samoumevno potegnil s tabo, ker bosta vidva imela kakšne kregarije med sabo…
tako da… umiri žogo, pusti tašči da se malo ukvarja z otrokom… mogoče pa se ji je zdel otrok še premali in si enostavno ni upala toliko ukvarjat z njim… kaj veš
Preveč si posesivna. Ti si se odločila, da tvojega otroka tašča ne bo peljala na sprehod. Kaj pa tvoj partner pravi na to? Si pomislila, da se tašča morda ni hotela silit, ali pa, da se z dojenčkom ni najbolje znašla? Mogoče se boji tvojih reakcij, kaj veš.
Tvoja dolžnost je, da dovoliš babici kakšen trenutek preživeti s svojim vnukom. Tko!
Ta mlade pozabljamo, da tašče niso naše mame in se do nas z malo sreče obnašajo kot do vseh odraslih. In tako kot ne rinejo v vsakega soseda, daj, ti bom jaz danes pograbila po vrtu, vidim, da te boli roka, ne rinejo v ta mlado, daj mi malo otroka za popazit, ti pa si odpočij. Noče biti vsiljiva, mogoče je kdaj že namignila, da bi ga vzela, pa tebi ni ustrezalo, in se zdaj boji vnovične zavrnitve. Bi ti padla krona z glave, če bi jo vprašala, ali pelje malega na sprehod? Več kot ne ti itak ne more reči.
Glede pomoči – to je izključno dobra volja, za svoje otroke moramo poskrbeti sami. Vse, kar za nas v najtežjih mesecih naredijo drugi, je bonus in tako moramo na to tudi gledati, ne pa na nekaj samoumevnega. In mame so tu v veliki prednosti pred taščami, ker nas lahko odkrito vprašajo oziroma nam kar “določijo”, kaj bodo naredile za nas. Tašča tega ne more. Postavi se v njeno kožo.
Naredila si si probleme tam, kjer jih absolutno ni. Brez veze.
Po moje je res nepotrebno iti na nož. Mogoče je tašča pač bolj nezaupljiva v svoje sposobnosti glede zelo majhnih otrok. Dovoli jih stik z vnukom. Pa pojdita skupaj z vozičkom na sprehod. Se bo ona spoznala z otrokom, ti pa boš lahko dobila zaupanje ali pa ne v njo in v njeno “pravilno” ravnanje z otrokom.
Otrok bo vedno starejši in vedno bolj se bo zavedal, da so tudi stari straši prisotnio v njegovem življenju. Ali ga boš čez kakšno leto ” zastrupila” s svojimi trmastimi vzgibi, da oni niso ta pravi in dovolj dobri zanj?.
LP Maja
Ampak jaz ji preprosto ne zaupam. Vsaki dan kaj popije, kadi in to me zelo moti. Da me ne marajo je očitno – ampak sem tudi slišala da zdaj ko sem pa rodila pa so me končno sprejeli. Halllloooo. Človeka sprejmeš ali pa ne, ne glede ali rodi ali ne- tako je moje mišljenje. In ne vem zakaj bi bil otrok premali – ko sem potrebovala pomoč, saj lahko pomaga tudi s tem da bi kaj skuhala – glede na to da sem vedno sama z sinkom. Skratka pomoči več ne potrebujem. Kuham, likam, perem vse ob njem, pa še faks zraven delam, tako da… Problem ni v meni.
Moj skoz dela in je naneslo da sem pač vedno sama.
Veš, prepičati prepričanega je sizifovo delo. Ti si že povsem odločena, da tvoj otrok pa ne bo s taščo. Če si tako odločena potem je vse ostalo brez veze.
Iz tvojega prvega pisanja je bilo razbrati, da si babica želi stika z otrokom, potem ji to pač dovoli, oziroma ji povej, kaj te moti. Povej , kaj pričakuješ od nje glede nege . Je pa zadeva popolnoma preprosta. Bodita skupaj z otrokom, tako boš imela kontrolo nad dogajanjem. Mogoče pa si boš tudi dovolila in jo malo pripustila k sebi.
Odločitev je na tvoji strani. Malo kompromisa in prilagodljivosti ne bi škodilo.
LP Maja
Neverjetne ste nekatere, če bi pisala v ljubljanščini pa vas ne bi motilo, kaj?
Ne vem kolko spije, vem samo da vsak dan smrdi po alkoholu. In ja, kadila je tudi ob njem – oz. ko si ga je prižgala, sem ga vzela in sma odšla ven, tudi moj je vedno šel z nama, ker tega ne odobrava.
Vem da ima sin tudi njih, ampak pri njih nikoli ne bo sam. Čez par let se bomo odselili, ampak tudi na počitnice ne bo prihajal sem.
Ker boste očitno še nekaj let preživeli pod isto streho, pa še kakšen dojenček se vam bo pridružil…..Je res skrajni čas, da si nalijete čistega vina. Če živiš v isti hiši s taščo, otroka ne boš mogla izolirat. To je dejstvo. Sploh pa ne štekam, kako je mogoče, da ga 14 dni ne vidi, če si delite dvorišče?
Najprej si vidva z možem pridita na jasno, kaj bosta dovolila in kaj ne. Potem pa skupinski sestanek. Vprašajte taščo kaj si želi, kako si ona predstavlja sodelovanje pri igri…..pol boste pa najdli “volksitinkozacela” kompromis. Pa saj ste ja odrasli.
Tole da ni bila zaiteresirana eno leto za njega…..pa ti še malo razmisli. To, kar je lahko za nas novopečene mamice čisto normalno obnašanje, lahko naša okolica (pa ne samo tašča..) razume čisto drugače (smo lahko zelo materinsko posesivne in nihče drug za našega otroka ni dovolj dober!) in jih to odbije od otroka in tebe!!! In ker pojma nima, kaj sme in kaj ne, se raje umakne!!!! Poznam take primere. To je lahko zelo hudo.
Čistega vina, pa boš videla kako bo. Zapomni si, da je kakšna ura varstva pri roki včasih zlata vredna, kadar je huda stiska…
Zakaj jemlješ za samoumevno, da bi tašča morala pomagati? Takšnega stališča, tudi pri drugih ljudeh, res ne razumem. Saj bi lahko kaj skuhala…. Vidiš, če jemlješ tako, potem ne more biti drugače, kot da se grdo gledata. Ko si boš dopovedala, da je tašča za vaju naredila ogromno, ker vama je dovolila živeti v njeni hiši, in da je vse, kar je pripravljena narediti za vašo družino, zgolj in izključno njena dobra volja, bosta pa mogoče lahko imeli normalen odnos.
Vem da je njena dobra volja, če kaj pomaga, ampak naj potem ne obrekuje. Nič ne pove, ne meni ne mojemu, kak naj vema kak je na stvari. Vema samo kaj slišima – in to sem slišala od drugih. Na začetku sem ji tudi povedala, kaj sem slišala, pa je vedno zanikala da pa ona ni tega nikoli rekla.
Pa še to me moti, da vedno reče otroku, ja pa pridi večkrat k meni, meni tega nikoli ne reče – pripelji ga večkrat, na začetku sem še odgovarjala v sinovem imenu, pa se je delala kot da ne sliši, zdaj pa sem tiho- naj se kar pogovarja z enoletnim otrokom, če bo imela kaj od tega.
In ne vem zakaj se nekatere spravlate na mene, ta tašča je obupna in to vsi vejo – samo ona ne.
Morda, pa ti je s tem, da je otroku rekla, da naj pride večkrat k njej, želela namigniti, da bi rada bila več z njim.
Pa si čisto prepričana, da je tisto obrekovanje res prišlo od nje? Veš nekateri ljudje so zelo hudobni in jim je v največje veselje, če vidijo, da so nekje povzročili prepir …
Rada bi slišala še moževo in taščino mnenje …
Ti povem njeno plat: o tem pa jaz nič ne vem. Kaj je kaj narobe? Pa od kod ti to in zakaj misliš tak? Žez 5 minut pa : sina si mi ukradla, prej sem ga imela za sebe, zdaj pa je še samo s tabo. (čeprav vsi vemo da ni tako in da doma veliko pomaga – zaradi tega sem tudi sama s sinkom).
In ne ne rabite mi kimati, vprašala sem le za vaše mnenje. Sem mislila da ima katera podobne probleme in mi bo znala dobro svetovati. Vi se očitno dobro razumete in logično da boste o tašči imele dobro mnenje. In tudi prav je tako.
In na začetku sem si prizadevala dober odnos in z njene strani ni bilo nič pozitivnega, zato sem obupala v tej smeri.
In ne nisem razvajena. Vse moram sama narediti drugače ni nič narejeno.