Kaj naj pripravim za “kosilo”, da se lahko poje v avtu?
No, roko na srce, hranjenje v avtomobilih ipd. ne spada ravno med zdrave načine prehranjevanja. Pa če si ne vem kaj servirate…[/quote]
Yo, ne picajzlaj spet po nepotrebnem in ne zapenjaj na detajle, ki jih vidiš v nekaterih sporočilih samo ti.[/quote]
A jaz se picajzlam? S pripravljanjem 5-ih hodov in gurmanskimi užitki, za katere ni škoda časa, ki se potem jedo v avtomobilu?
Ali ste sploh prebrali kaj je gospa ”na poti ali v pavzi med treningi” napisala. Potrudila se je, da vam je napisala cel jedilnik za na hitro pojest. Doma pripravljeno in ne iz trgovinske vrečke. Sestavljen je iz vseh nujno potrebnih skupin živil.
Po moje ji je že žal, da si je vzela čas za mon. Vsaj meni bi bilo.
če je treba za 2x tedensko, zato ker sinek hodi na treninge (mislim s temi treningi matere pretiravate do neba), skuhati za pol kuharske knjige, namesto da se da otroku sendvič v roke in bo večerjal doma…potem ima ženska resen problem. Tista, ki pa bo to samo 1x rabila kot razumem, pa tudi komplicira v iber.
jaz sem trenirala res ubijalsko, pa sem zdržala med solo in večerjo doma kar lepo na sendvičih…pa me ni nihče vozil na treninge, kar lepo sem šla z busom pa še del poti peš. pa nobenih pečenih prsi in nakockanega paradižnika, velika žemlja in ljubljanska salama, pa malo kisle kumarice iz domačega kozarca. in tako še vse ostale punce, ki so se z mano podile po igrišču.
tako da ja, več kot smešne ste s temi svojimi sončki…
V tujini otroci vsak dan nosijo plastične posode z malico v šolo. Pa nihče ne komplicira. V škatlo daš, kar imaš doma.
Tudi zaposleni prenašamo te plastične škatle vsak dan. Na živce mi grejo, ampak tak je pač stil življenja tu. Za organizirano prehrano ni poskrbljeno, cene v restavracijah so prehude.
Se pa nasmejimo, ko si gledamo v posode. Sto ljudi, sto čudi.
V večji meri prevladujejo sendviči, moški prinesejo testenine, Kitajka riževe solate pri veganih pa dnevno dolgočasje-glodanje korenčka in paprike.
No, jaz tudi ne bi kaj dosti komplicirala. Za v avto res niso primerne “razsute” jedi, za katere potrebuješ pribor. Saj ni treba, da se zgodi kaj hudega. Je dovolj kaka luknja v cesti ali hitro zaviranje, pa imaš makarone po celem avtu. In če gre za 1x vsake toliko, tudi ni bistvene razlike med hrano za na krožnik in sendvičem + flašo toplega čaja. Primerno sestavljen sendvič je samo prenosna oblika obroka, iznajdena ravno zato, da se lahko poje po poti.
Strašno komplicirate, nenormalno res. Moja stara mama je vzgojila 16 otrok na kruhu vodi in jabolkah. Vsi so normalni. Ko gremo mi na pot ali nas cel dan ni – imamo v torbici jabolka in banane, kakšno frutabelo; če pa je strašna sila, pa se ustavimo v pekarni po kakšno štručko. To je vse. Niti na misel mi ne pride, da bi otrokom za v avto kuhala kosilo. Pa imam 3 pa smo še vedno živi. Otrok ne umre od lakote v nekaj urah.
Se vidi, da ne vidiš dlje kot do lat svojega plota, oziroma ne moreš dojeti, da nekatere slovenske družine že živijo(mo) tako, kot naprimer srugod v drugih državah: Anglija, Skandinavija, Amerika-si bila kdaj tam – očitno(še) ne, zato ne moreš vedeti. Nimamo takih služb, 8 urnih za poštemplat kartice, da spustimo “svinčnik iz rok, zapremo vrata in gremo domov. Ne, nekateri delamo tudi, ko so otroci že po posteljah ali pa še v posteljah, vsem pa razporedimo obveznosti in se prilagodimu tempu – in nam znese, uspeva, brez težav.
Med tednom vstanem nekaj pred šesto zjutraj ( ne delam v turnusnem, cikličnem poslu), pripravim zajtrk zase, za moža ( on je v službi že ob 7h, domov prihaja ob 20h, 21h, ko pobere še spotoma tudi kakšnega otroka, veliko je tudi na službenh poteh), naredim zjutraj tudi zajtrk za otroka, ki gresta pol delovnega tedna že na predure v šolo – torej pričneta v OŠ že ob pol osmih. In potem dobita s seboj tudi malico – šolske ne jesta, neseta raje od doma – onadva že vesta zakaj. Potem jaz oddelam tretjino službenih zadev, skuham potem doma ali kosilo, ali pripravim za otroka za seboj, ker potem gresta oba na popoldanske obveznosti ( treningi, še ena obveznost – vse sfolgata z veseljem, sta zdrava, zadnje leto nobeden od nas ni fasal niti prehlada). V šoli vse z levo roko, brez statusev-zadnja triada OŠ.
Oba otroka sta 2 aktivna športnika – eden treninra tudi po 6 dni na teden, eden 7, pred tekmovanji vsak dan po več ur. Športniki potrebujejo posebno prehrano pred aktivnstmi, ne fast food, kot je sirova štručka, hot dog, kebab, masta pica. In tako delamo že 5 let – pa kaj, e odstopamo od slovenskega povprečja, tisti, ki nas razumejo in vedo, kiso morda na istem, vedo, kaj to pomeni, tisti, ki nas ne, ki nas obsojate, zaničujete, naše “prenašanje” futra v “posodah” naokrog, se zamislite. Pa še to: skoraj nikoli ne jemo v avtomobilu: na aktivnostih, red treningi je nekje vedno nekje spodoben prostor, da se ne poje na kolenih – samo toliko, v vednost! in nismo edini, ki tako delamo, so v klubih še drugi otroci, ki tako delajo – vse klapa, dosegajo lepe rezultate, imajo nasmehe na obrazih, lepo mladost in življenje kljub zavezanosti neki obveznosti, za katero so se sami odločili, starši pa nismo tečni in zafrustrirani, zadirčni, vkipljivi – morda zato ne, ker ne jemo hrane na hitro, za sproti nekaj za v usta ?
OK, zdaj pa napadi, pa glodaj, če misliš, da upravičeno. Svoj prag maš pometen? Zakaj sem ti to sploh napisala? Da boš enkrat nehala neupravieno sekat po napisanem, ko sploh ne veš, kaj je v ozadju.
In hvala samo tudi sodelujoči osebi “cela pojedina”, ki je razumela in vam napisala, kaj je bistvo mojega prvega sporočila – ostale ga tako ali tako niste pravilno ne prebrale, ne dojele.