Sori, ampak tvoj mož mi izgleda kot mamin sinko. Če se on ne bo premaknil, ne bo nikoli nič bolje. Zato začni pri njemu! Potem bo šlo vse lažje.

Najbolj neumno pri vsej stvari se mi zdi, da bi zaradi ene mame razpadla naša družina, ki je brez nje super družina.
Vso družinsko idilo in srečo nam uničuje prav ona, drugače se nad življenjem jaz ne bi pritoževala.

Pri nas je bilo podobno a sem se potem jaz distancirala od tašče. Če ima tašča zanj delo in ga on želi opraviti gre brez mene. Jaz tačas kaj počistim doma ali grem z otroci na sprehod. Obiske smo omejili 1x tedensko ali 14 dni! Meni je to čisto dovolj! Sicer benti zakaj ne pridemo večkrat a ji rečemo, da pač nimamo časa ali moramo kam iti! Torej, če ti ni do tega da hodiš tja pač ne pojdi… Zavedaj se, da ti tašča ne sme krojiti tvojega življenja… Z možem se zmenita kako, kdaj in na kakšen način naj izgledajo obiski pri tašči in to je to. SEveda moraš možu povedati kolikokrat na mesec je obisk pri tašči zate še sprejmljliv… tudi kolikokrat ti je sprejemljivo, da je on pri njej! Ko se bosta vidva zmenila potem naj tako bo…pa če tudi se tašča obrne na glavo!
Srečno!

Najbrž si bila vzgojena, tako, da mora ženska vedno znova potrpeti, kajne. Ampak veš kaj, ni ti treba! Ampak do tam boš morala priti sama. Prvi korak si že naredila, sedaj pa začni izvajati Skelin nasvet – nekaj se bo že spremenilo, mož (ker ga boš postavila naj izbira in se bo nekomu nujno moral “zameriti”) ali pa tašča (ker ne bo več pometala s tabo), največ pa tvoje dobro počutje.
lp

Pri njemu sem začela že na začetku, ko sem prvič opazila, da se ga mama preveč lasti. A žal, ne pomaga nič.
In, ja, je mamin sinko.

‘brez izhoda’, ja če greste k tašči za dva dni, pa tvoj mož cele dneve dela, kako pa ti preživljaš svoj čas? Se prekladaš po njeni hiši in ne veš kam sama s sabo? Ker to se meni dogaja in ne znam najti rešitve.

Neverjetno se mi zdi, da si prav danes odprla to temo, ko si jaz že dva dni razbijam z glavo, kaj sploh narediti v moji situaciji. Namreč, midva stanujeva skupaj šele leto dni. Moj je prej živel v veliki hiši z mamo. Za hišo sta skrbela oba – moj je zelo veliko delal na hiši in vanjo veliko vložil. Njegova sestra že od nekdaj živi v tujini, je sicer solastnica hiše, a pride na obisk vsakih deset let, naredi pa seveda nič pri hiši, saj je ni blizu, pa tudi denarja za investicije ni nikoli prispevala. Ko se je moj odselil, je bila mama čisto šokirana. Prej je vedno govorila, da kako lepo bomo živeli skupaj v hiši, kako se ne bo mešala v najino življenje in naju bo pustila čisto na miru. Sicer potem v praksi ravno ni bilo tako videti – kar sama nama je kupovala drobno opremo po njenem okusu, čeprav sva rekla, da si jo bova kupila sama. No, ker v njihovih krajih ni bilo pametne službe niti za mojega, kaj šele, da bi si jo lahko jaz našla, se je preselil k meni, kjer ima zdaj tudi dosti boljšo službo. Še vedno skrbi za hišo, čeprav je dosti manj doma, kot je bil. Prav tako plačuje večino stroškov. Hiša je res velika – midva se tule stiskava na 50 kvadratih, doli pa imajo enih 500. Na katerih mama zdaj stanuje sama. Sicer jo je v veliki hiši ‘zelo strah’, a o kakšni prodaji niti slišati ni hotela, tako da je ostalo kot je. No, in nekako sva si domišljala, da če je on toliko investiral (tretjina hiše je tudi uradno njegove, saj jo je podedoval po očetu) in če še vedno hodi doli delat, da se bo z mamo dalo dogovorit, da si v delu hiše urediva svoje prostore. S tem mislim spalnico, kopalnico in kuhinjo, ki bi jih uporabljala čez vikend in poleti, no, kadar bi pač bila doli. Ker zdaj je tako, da ko sva tam, imava sicer svojo sobo, a v kuhinjo morava k mami, jo vprašati za vsako stvar, čeprav je na voljo prazen prostor, kjer bi se kuhinja dala urediti. Pa če bi si del hiše lahko po svoje uredila, bi lahko kdaj tudi koga povabila na obisk, kar pa zdaj ne moreva – saj gostom še pijače ne morem ponuditi, ko pa nimam kje shraniti svojih kozarcev, recimo. In tudi se mi ne da preživljati vikendov na način, da se potikam po taščini hiši in se ji motam pod nogami.

No, izkazalo se je, da si tašča želi zase zdaj urediti neke prostore še v spodnjem delu hiše (potem si jih midva seveda tu ne moreva), hkrati pa bi obdržala tudi večino zgornjih prostorov. In seveda pričakuje, da ji bo sin pri tem pomagal. Pri njej gre vse v stilu ‘mulo, treba je narediti to in to’, nikoli ne reče ‘sine, jaz bi pa želela to in to, pa potrebujem tvojo pomoč’. Skratka, obnaša se, kot da ji je dolžan uresničiti vsako njeno idejo. Zdaj se je že njemu vse uprlo. Jaz bi v bistvu rada, da se to nekako po pameti zmeni. Konec koncev tudi ni pravično do njega, da mu mati onemogoča uporabo njegove lastnine oziroma mu pogojuje uporabo s svojimi pogoji – da bi bili vsi povsod po hiši in vsi vse počeli skupaj. Ona pa bi bila seveda glavna. Jasno mi je, da se lahko odločim in k njej enostavno več ne hodim. Potem bom pač mojega partnerja postavila v kot. Menim, da je zelo verjetno, da se bo v tem primeru odločil da večino vikendov preživi z mano, kdaj pa kdaj pa bo skočil k mami kaj nujnega narediti. A tak sebičen odnos matere ga bo zelo prizadel in jaz bi raje, da se onadva to bolj pametno zmenita. Tudi nama bi bilo lepše preživljati vikende na deželi kot pa v mestu v bloku.

No, saj pomagati mi tako ne morete, kakšno mnenje bo pa vseeno dobrodošlo.

Ja ne zabijajta denrja še več tja kamor vama sploh ne koristi. pa še vajno nebo, pa še po glavi vama bodo skalai..
Raje si kupita večje stanovanje pa bo mir.

Škoda denarja in živcev..

Hja edino, če ga imata toliko, da vama ga ni škoda.

Maja, denarja nimava toliko, da bi nama ga ne bilo žal. Večje stanovanje si bova tu v mestu seveda sčasoma morala kupiti in v ta namen porabiti prihranke in vzeti kredit. To v vsakem primeru.

Bolj me boli dejstvo, da moj dragi je solastnik hiše na deželi, pa mu mama s svojo svojeglavostjo in trmarjenjem onemogoča, da bi si tam kaj po svoje uredil. Seveda je pri tem ne bi oviral, saj na 500 kvadratih se pa da zelo lepo urediti dve ločeni gospodinjstvi. Ampak njej ni sprejemljiv noben predlagani način.

Nekateri so res mojstri v tem, kako dati, pa hkrati nič ne dati.

Veš, takšnih primerpv je ogromno – res ogromno.

Nekteri starši se mi zdi namensko uničujejo svoje oroke. Moram rečt, da sem zase in za svojega zelo srečna, da imava oba super starše in nama pomagajo kolikor pač lahko.

Ti pa povem to, ja je hudo – je lastnik hiše… jaz sem se že odselila naprimer, pa bom tudi nekoč lastnik dela hiše – ampak jo bom z veseljem prepustila bratu, ker kaj mi bo ena spalnica.
Ampak žal je tako, da večine ne misli tako.

Boš pa videla, da vse slabo je za nekaj dobro. naprimer. Sedaj si bosta čez čas kupila stanovanje v mestu. Veš kaj je pri tem najlepše, da je vajino, da sta sama, da sta ga kupila sama in delala zanj in noben res noben vama ne more po glavi skakat (razen drug drugemu – malo heca) … …
Boš videla, bo ta mir veliko bolj dragocen, ko eno stanovanje na deželi 🙂 vrjemi, preberi malo zgodbe o taščah tukaj gor (pa čeprav imjo ločena gospodinjstva) nimajo miru. Saj nočeš, čez 5 let tukaj pšisat, da ne zdržiš več, ane?

Boš pa videla – nekoč se bo vrjetno ta hiša prodala ali pa kaj takega, pa bo dobil denar …. kaj veš morda bosta pa ravno takrat otroka pričakovala pa bo ta denar super prav prišel.
Ali pa za kak dopust.. kaj veš.

Ob teh tašča snaha variantah se sprašujem, kako da toliko računate na hiše svojih staršev. Če le imate toliko sposobnosti, kolikor pravite, da jih imate, zakaj za vraga, se popolnoma ne osamosvojite in nehati računati na hiše svojih staršev.

Midva sva šla pri 25 letih na svoje, najprej sva stanovala na 30 kvadratih, potem sva kupila večje in zdaj imava ogromno stanovanje v Ljubljani. Kaj imajo in nimajo moji ali moževi starši, naju ne zanima. Ko bodo umrli, potem bomo delili. Do takrat pa je NJIHOVO.

Vseeno me zanima, kako to, da si to prenašala 20 let. Ali pa je bilo prej drugače?

Pri nas se je videlo, to že po kakšnih dveh letih in takrat sem lahko še spreminjala družinske navade, ne da bi moža bolelo. Skupaj sva 18 let

Ni šans, da bi mi oni odrejali moj prosti čas…

Mislim, da bo prekleto težko s taščo in po moje tudi z možem, ker se mu bo vedno na koncu zasmilila…

Dobro premisli taktiko, zelo previdna bodi z možem in s taščo stroga, a poštena.

Mogoče ti uspe.

Vso srečo.

mozzarela, če se tvoj odgovor nanaša na moj post, potem bi jaz rada pojasnila, da ni govora o lastnini njegove mame, ampak o tretjini hiše, katere je on lastnik. In v celotno hišo je ogromno vlagal, tako denarja kot tudi dela.

Jaz osebno še niti pomislila nisem, da bi kaj dedovala.
Tudi če bo mož kdaj kaj dobil- recimo mamino hišo- ne bi hotela živeti tam, kjer živi moja tašča. Tam nimam kaj iskati, vsak kot bi me spomnil na njo in njeno komando.
Nisem materialist in sem popolnoma zadovoljna z 60 kvadrati, ki sva si jih prigarala sama, brez pomoči in vsaj vem, da je vse naše.

Saj to razumem. Ampak se sprašujem, ali ne bi rajši delo in denar vlagali čisto v svoje. Na ta način se rešite vseh tašča snaha problemov.

Meni ne tašča, ne mama nikoli ni nič sugerirala, predlagala, se vtikala, dajala nasvete. Ker sta obe vedeli, da sem v moji hiši jaz gospodarica. In se z mamo in taščo odlično razumem.

Samo stran, čim dalj od nje, dokler je še čas, jaz sem bila premalo odločna in močna.
Ni vse v denarju in materialu, več mi pomeni mir.

Pa kaj če je lastnik. Če hočeš mir, razmišljaj o lastništvu, ko bo čas za to in ne dokler je mama še živa, ker dokler je živa je vse njeno. Potem se bo pa itak s sestro prepiral, če se ne bo znal zmeniti drugače. Tukaj ti nimaš besede.
In dokler je mama živa naj vlaga sama v svojo hišo, ti pa si ustvari svoj dom po svoje.

Še ena pripombica glede tehle lastninskih peripetij…
Ce je lastnik do 1/3, potem LAHKO (in samo ce hoce) vlaga 1/3
delež. Ce se mu pa ne da pa NE. Ker to sploh ni njegova dolznost,
samo dobra volja.
Ce pa ze vlaga, pa samo pod pogojem, da 1/3 lahko tudi uporablja.
In NE le eno sobo.
Ce bi meni mama (ali kaksen drug solastnik) rekla …lej , placej celo
streho in centralno, pa lahko uporabljas eno špajzo na podstrehi,
tisto, ki imam hladilne skrinje notri, saj te ne bodo motile….

Bi ji rekla….res me ne bodo motile, ker me ne bodo videle…mojega denarja
pa tudi ne.

‘brez izhoda’, seveda da jaz v njunih peripetijah nimam besede. Samo nesrečna sem zaradi njega, ker se s tem obremenjuje. Jaz osebno bi bila še najbolj srečna, če mi k njegovi mami sploh ne bi bilo potrebno hodit preživljat vikendov. Ni pa res, kar praviš, da je vse mamino, dokler je ona živa. Če je on lastnik svoje tretjine, je pač on lastnik in ne kdo drug.

Seveda je – bo lastnik, ampak šele po mamini smrti.

Tudi moja tašča bi najraje videla, da bi preživljali pri njej cele vikende.
To sem pa hitro uredila. K njej grem kvečjemu za en dan in še ta dan je dolg kot teden, spim pač najraje doma in to sem dala vedeti tudi ostalim.
Sedaj bom pa po dobrih nasvetih deklet, ki so mi svetovala tukaj zgoraj spremenila tudi te dneve trpljenja.

Hvala vam prav vsem, ki ste mi svetovale, spoštujem vaša mnenja;
SKELA – tudi jaz znam biti zlobna, ko je to potrebno in bom upoštevala tvoje nasvete. Vem, da trpim že predolgo in to zaradi ene tuje ženske, ki hoče upravljati moje življenje.

No, ampak na morje pa greste sami, a ne? Poznam primerek, ki je staro veščo vlekel še na morje. Dokler ni ženska približno tvojih let rekla, zdaj je pa dovolj tega sra… in naredila cut. Tipček se je vendarle odločil za ženo in zakon. Vendar je bilo še nekaj zdravega jedra v njem 🙂

Svojo tretjino je podedoval po očetu. A je zdaj jasno? Morda bo kdaj kaj dedoval po mami, a o tistem danes nihče ne razmišlja, niti mama, niti on, še najmanj jaz.

Vse kar je prav. Neko spoštovanje pa je treba ohraniti. Stara vešča?? Ali bi bilo tebi prav, da te tvoji tamladi kličejo Stara Vešča? :)))

IŠČEM IZHOD,
Dobro te razumem in ti dam prav, vendar se mi zdi nesmiselno vlagati v nekaj, kar potem še vedno lahko ni tvoje, bolje da vlagata v svoje, da bosta imela mir pred mamo.
Samo to sem ti želela svetovati, nič drugega.
Saj je moj tudi tretjino dedoval po očetu, a se ji je odpovedal, ker potem res pade del stroškov nanj, rekel je, da je vse mamino, dokler je živa, potem bomo pa videli.

Če si bom zaslužila me lahko kličejo tudi star netopir, stara vampirka, stara košara, stara coprnica itd….

ugotavljam, da otroci preveč spoštujejo svoje starce. Pa če si ti to zaslužijo ali ne. Kako lahko spoštuješ nekoga, ki je navaden gnoj in pri tem ohraniš celo hrbtenico? Iz tega razmerja se ne potegneš cel. Ne vem, če je kaj bolj svinjskega, kot to, da naravno ljubezen otroka do svoje mame zlorabiš na ta način, da si ga popolnoma podrediš in mu zastrupljaš naravno/zdravo potrebo do življenja in to z žensko

Kaka umetnost pa je na svet spraviti otroka? Kaka avreola pa obsije blesavo babo zaradi tega?

Koka, te popolnoma podpiram.
S tem, da ti je dano, da si mama še ne pomeni da si otroke lahko lastiš, jim izbiraš partnerje in jim ukazuješ, ko si želijo ustvariti svoj dom z drugače mislečim partnerjem.