kaj naj storim-tašča
‘brez izhoda’, ja, saj v končni fazi imaš prav. Morda sva midva ta trenutek samo malo preveč pretresena, ker se je šele zadnje dni izkazalo, kako stvari v resnici stojijo. Na koncu pa se bo morda res treba držati tvojega nasveta.
No, tudi tebi želim, da svoje težave čim bolje rešiš.
Sicer pa: glavno je, da smo vsi zdravi, s taščami bo pa že kako:)
Z eno besedo so v večini primerov tašče ŽLEHT.Ker so ostale same,so se kao navezale na sinkote.Tako jih držijo v šahu non stop.Za vsako malenkost
vzrojijo in se delajo boge(kolk so boge ker so same,pa ne zmorejo tega in onega),za jezik vrtet in hinavščino ter nagajanje pa zmorejo še kako.
Tu jim ni PARA.
Živimo v hiši in ona pod nami.Vsak v svojem stanovanju,skupno je le stopnišče in dvorišče.
Tudi moja je bila taka,pa se je s časoma(recimo po 8 letih unesla in me je sprejela),zamere ostanejo.Kar je ona meni počela,sem se jaz navadila da sem počela isto z njo.Saj tega vzorca ni “pogruntala” ,mislim da sploh ne ve da je šlo za zrcalno podobo nje.
Ves ta čas,ko me je sovražila,me je stalno oponašala v barvi las,obliki očal,stilu oblačenja,barvi šminke pa še kaj.
Pa kadar sve se morali srečati na stopnišču,se nisve nikoli pozdravili. JAz sem bila mnenja da je nimam zakaj,ker mi je želela le slabo!!!!
Potem pa je bil tast na smrtni postelji,je bila še hujša.Vsakemu je razlagala
kako je boga ,kaj vse mora trpet,pa da še jaz nisem tako kot je treba … in bla bla.
Veliko njenih “navideznih”prijateljic me je ustavljalo in spraševalo zakaj je tako,češ da vedno godrnja čez mene …so očitno mislile da bom kaj povedala,da ji bodo lahko nesle na nos,pa sem bila modro tiho.To se je obrestovalo. KO je umrl tast,se je kao čez noč spremenila in začela klepetat z mano.Jaz sem pa še vedno odbijala njeno družbo,ker nisem hinavski tip.
Taki so mi zelo odvratni ljudje,a kaj čmo tudi taki živijo!
Enkrat me je pa poklicala,na pogovor v svoje stanovanje češ da se bove pomenile,da je dost tega.POvedala sem ji vse kar ji je šlo,jokala je zraven.Sem ji tudi rekla,da ne verjamem njenim solzam nič,ker je vedno igrala vse.Da v mojih očeh ostaja isto,ZLOBNA,ŠKODOŽELJNA,HINAVSKA TAŠČA.
Sesedla se je,ker ni mogla verjet kaj sliši od mene.
Takrat je tudi povedala,da so njene prijateljice ji povedala,da ničesar nisem želela govorit o njej.
iN še danes je tako,z njo nimam nobenih “lepih stikov”ki si jih želi,sem raje na distanci in z mirnimi živci.
Aja,pa še to moram povedat,da se me je vedno “lotila”ko sem bila sama brez moža.SEveda je potem možu povedala svojo verzijo in jaz seveda svojo.Bil je v dilemi,ker zanj je bila mama VSE.
Nekajkrat sem tudi z otroci odšla od doma,tako da je bil mož sam doma in je lahko premleval kaj je res in kaj ne.NI zdržal več kot 3 dni,pa nas je prišel iskat.
Sedaj se vedno potegne zame,ker je nekajkrat opazil,da je zadevo zelo napihnila in da ni poštena v svojih namerah.
Se ne zastonj drži ” slab sloves” tašč,saj so res take,prave hudičevke.
Iskreno upam,da jaz svojim otrokom ne bom počela tega,ker je škoda časa in življenja zabit zato.
A jaz sem svojo ugnala,probaj še ti svoj način uporabit!
lp,mamiMaja
Ne bom brala vseh odgovorov, ker jih je preveč. Sigurno je že katera zapisala, da ne boš spremenila ne tašče pa tudi ne moža, če tega sama ne bosta hotela. Lahko pa spremeniš svoje ravnanje. K tašči pojdi samo na velike praznike vsake kvatre enkrat, ostalo pa izleti, vikend morje, obiski pri tvojih starših in prijateljih, ali pa čisto enostavno na potep okoli svoje bajte. Verjetno bo tudi mož prej kot slej pogruntal, da ti gre njegovo prepogosto tekanje k mamici pošteno na živce! Lahko pa tašči enkrat med tednom pošlješ enega študenta z dobropisom za recimo 5-urno pomoč pri hiši in s tvojim podpisom. Nekaj bo seveda tudi stal ta poduk. Najmanj dolgega nosu do tal. Taščinega in moževega, seveda!
