kaj pa če sta totalna “pujsa” dedek in babica???
Zdaj sem se spomnila sebe, ko sem bila še otrok. Od očeta starši (moja stara mama in star ate) so živeli na eni hribovski osamljeni kmetiji, ate ga je pil, prav tako njegova dva odrasla sinova (moja strica) Jože in Vinko, ki sta živela doma. Stranišče so imeli 50 m iz hiše na štrbunk, kopalnice ne, umivali so se v “kuhinji”, vodo so greli na štedilniku, v “dnevni sobi” je bil en razmajan kavč, okoli hiše enih pet pokvarjenih fičkotov in šest stoenk, itd… Skratka, z milo besedo, skromno.
Moj oče me je vsak vikend peljal k njim na obisk (nekako so izmed treh sester najraje imeli mene, ker sem najbolj podobna njemu in njegova prvorojenka) in to so mi še danes krasni spomini na moje otroštvo.
Stara mama so imeli najboljše češnje hrustavke, hruško direkt pred vrati, da si jo utrgal mimogrede, ob hiši podirajoč se vinograd, iz češpelj smo kuhali šnopc, poleti kosili travo in se dričali po travnikih na senu, naloženem na vejah, jeseni sva s sestro nabirali tiste oranžne rože, ki naredijo take lepe klobučke, pod hišo je bil gozd, kjer so rastli jurčki…res lepi spomini.
In kot otrok še pomislila nisem, da je hiša umazana, da je v njej vse polno bacilov, da si mama ne umije rok, ko gre lulat, da si stric morda že pet dni ni preoblekel spodnjih gat, da voda ki smo jo pili iz “štirne” ni prekuhana, da je posoda iz katere smo jedli, oprana samo “na pol”…Pa so me objemali in tudi kakšnega lupčka stistnili, saj sem bila vendar njihova “ljubica”. In sem preživela.
Hočem povedati, da otroci marsičesa ne vidijo in da resnično gledajo z drugačnimi, iskrivimi, otroškimi očmi, umazanijo in ostale packarijo vidimo odrasli.
Zato, draga Patricija in ostale, nikar ne vzemite otrokom veselja z njihovimi dedeki in babicami in seveda obratno. Sploh pa v teh predprazničnih dneh lahko tako v otroških in “starih” učkih prižgete marsikatero iskrico.
No, pa naj kdo reče, da ne drži pregovor “Ljubezen je slepa”.
A takrat, ko si se začela zabavati z zdajšnjim možem in verjetno hodila na obiske k tem taistim staršem , nisi opazila te “umazanije” in nesramnega vedenja tasta ? Kaj pa nisi pobrala šila in kopita in hop, daleč stran od fanta in njegovih umazanih staršev. Kdo pa je skrbel za čistočo in higieno tvojega fanta ? Ali si mu že prvi dan poznanstva ti prala in skrbela zanj ali pa te takrat ni motilo, da ni čustunec ?
Dobro, saj res niso vsi starši dobri in tudi takšnih malo manj vrženih na higieno in čistočo se najde, vendar mislim, da ti njegovih starševi že apriori ne maraš, pa vse skupaj malo napihuješ.
Majula-spremenjen nick, kako prebrisano :-))). Pa tako prepoznaven slog pisanja, pa cel življenjepis napiše. Zato, da jo mož ne bo prepoznal, halo? Pa res ceniš njegovo inteligenco.Verjetno nisem edina, ki sem prepoznala tvoj paranoičen stil pisanja.
Da o Patriciji in podobnih ne izgubljam besed. Ljubite svoje može, živite z njimi in zraven tako grdo govorite o njihovih družinah, istočasno pa prepevate o iskrenosti in ne vem še čem. A je katera taka “frajerka”, da z besedami, ki jih stresa tukaj opiše možu njegovo družino???
Preberite si lucyn post in ga poskustite vsaj približno dojeti. Če ste tega zmožne, kar pa resno dvomim.
Lucy, se strinjam s tabo! Tudi jaz sem zelo teško premagala sebe – vendar sem! Zavoljo otrok. Meni je bilo za znoret, ko ju je tašča božala po obrazku z umazanimi rokami, pa ko sem jedla kosilo, ki ga je skuhala potem, ko je čistila stopnišče in (z neumitimi rokami direkt iz lamberja) vzela v roke meso, ga dala na kuhinjski pult, ki ni bil (po moje še nikoli) očiščen, … ko je dala otroku piškote iz škatle in so iz nje visele nitke od moljev, ko sem podila molje, ki so mi letali okoli glave vsakič, ko je tašča odprla omaro v kuhinji… Pri njej sva živela 7 let. Naučila sem se prilagajanja. Res dobro sem “vozila” vmes (in še danes moram). Imela sva eno sobo in ta je bila moj otok sredi oceana, na katerega sem se lahko zatekla. Ko smo se odselili na svoje sem si oddahnila. Nastopila pa je druga situacija – tašča je želela otroke čez noč… Pa sem rekla O.K. Zakaj? Ker je zelo ljubeča babica in ker sta otroka zelo rada pri njej. In mogoče tudi zato, ker sem imela jaz tudi BABICO v pravem pomenu besede in vem, kaj to otroku pomeni. In tako si pač zatisnem oči in odmislim kaj vse bosta tam jedla, in kako umazana bom dobila nazaj. Tisti dan ju pač oblečem v “taslabše” obleke in ju umijem in preoblečem, preden ju odpeljem. Sem se navadila, da si dam “filter” na oči, ko sem pri njej. Poleg tega se zavedam, da me ima rada vsaj tako kot moji starši in jo objamem kljub temu, da smrdi po švicu in urinu…. Si mislim, da je pač stara in se zavedam, da nikoli ne veš kaj bo nas doletelo na starost.
Jaz ti pa predlagam, da si enkrat vzemi čas, otroka naj ti popazi mož, ti pa se tašči ponudi, da ji počistiš stanovanje, ki ga ona očitno iz nekega razloga ne more počistiti. Če te bo čudno gledala, jipač povej, da ji želiš pomagati in mogoče bo potem, ko bo videla, kako fajn je spucano, še sama pazila na čistočo. Kupi ji kakšno dobro tekoče milo, pa magari še kaj takšnega, pa kakšna čistila za tla, omare in podobno in mogoče bo dobila nov zagon, neko novo energijo – prav vsi jo potrebujemo sem in tja. Tudi jaz čistim z večjim veseljem, če imam pri roki kaj novega, pa četudi je to le kakšno ultra novo čistilo, tako za hec, saj vem, da ne deluje tako kot v reklami.
Verjemi, vse se da če se hoče. Tudi moja tašča ni ravno primer hude čistoče, pa ima zelo visoko izobrazbo, vendar tako hud primer kot pri vas ni. Sem ji pa tudi že jaz kdaj pa kdaj kaj spucala, ko je ni bilo doma ali pa tako mimogrede, ko sem tudi sebi (živimo v isti hiši – svoje stanovanje). Se mi zdi, da je bila kar vesela.
Seveda pa bi se lahko zgodilo tudi to, da bi jo s tem užalila. Vsaj poskusi?!
Mimika
AnaAna, kaj pa mislis, da je z menoj narobe? Ce ne pustim otroka, k alkoholiku in zenski, ki je na persenih? Ki zivi v svinjariji, ampak ne samo kak prah kje, ampak resnicno svinjariji. Da na WC si sploh ne upam pomislit.
Ne pustim ga k nekomu, ki me ze od zacetka ni maral, v meni je samo videla, nekoga, ki ji je vzel vir materialnega in nematerialnega izkoriscanja svojega sina.
Jaz znam veliko preterpeti, tut to jha so priblizno poceli do mene, sem jih zagovarjala – njegove starse. Sin jim je bil 10 dni na intenzivni negi, ko sem jo klicala in jim povedala, da je v bolnici je bil njen komentar, saj ne bo umrl.10 dni sem bila po cele dneve ob njem (meni samoumevno)od njih pa ni bilo nikogar blizu. Pol sem dragemu dala predlog da ko me bodo spoznali bo boljse – pripravila sem res fejst veliko kosilo. Prisli so (no ja, moz je moral po njih), so se najedli, fotr je popival, zacel nekaj dret, pol so sli. Z mozem sva sedaj skupaj 5 let – do sedaj se kave nisem dobila ponujene od nje. Ko sem bila med nosecnostjo pri njih – ven so nas vrgli, nikoli me niti ni vprasala kako je. Enkrat je klicala, ker se je spomnila, da je sinu posodila en stil od metle in naj ji ga prinese nazaj – v 60km vstran odaljen kraj naj prinese stil od metle!!!!
Pol je klicala, da kaki sin je da ne vosci za rojstni dan – pa smo ji, se darilo smo ji kupli. Od nje se cestitke za rojstvo nisem dobila, kaj sele za rojstni dan.
Pred tedni pa, letos ji nismo kupili darila za rojstni dan, pa je zacela tezit, ……,da je treba spostovat starse,…..bla bla bla. Hitro se je spomnila, najprej sranje dela, pol se vec sranja dela – nekje pri mojem potrpljenju je meja in nislim, da ni glih nizko postavljena. Ampak ona jo je prestopila.
Oce pa tut – natanko na tisti dan ko naju je prosil, ce ga vzameva s seboj na pokopalisce k njegovi pokojni mami za 1 .11. Midva sva sla po njega in kot vsako leto sva sla na grob. Fotr je bil pijan mi pihal celo pot za uho – pa smo rekli, da naj tisti dan pocaka s pitjem. Na pokopaliscu, vsi resni, crno obleceni, kot se spodobi, on pa pijan, se smejal, plesal po pokopalicu in drugim tam govoril vice,….pa je to normalno za 60 letnega cloveka????
In takim ljudem bi naj sina prepustila? Pa punce, saj nisem na glavo padla!!!
Pa, da draga AnaAna, ne bos mislila, da sem tak zmaj, takoj po rojstvu sem se mozu rekla, da ce bo hotel, da ga oni vidijo pustim, ampak pri nas na, v nasi vasi, na nevtralnem prostoru. Podal jim je ta predlog – do danes ni bilo reakcije nanj.
Majula, po svoje drži, da z možem poročimo še njegovo družino, po svoje pa jih dobimo neprostovoljno in nam jih objektivno gledano ni treba vzljubit po službeni dolžnosti. Meni tašča tudi ni pri srcu, tast mi pa je, vendar z nekaterimi resnimi zadržki.
Glej, če ne maraš hoditi k njim na obisk, pač ne hodi. Naj magari mož vzame dojenčka (če stanujete blizu), gre tja za eno uro in prileti nazaj. Če to ni izvedljivo, pač povej, da se ti ne gre, ker si utrujena/bolana/je tamali siten…
Glede nadlegovanja – upam, da ti je jasno, da je to nesprejemljivo, če je tip trezen ali pijan. Povej mu, kar mu gre, če mu meje očitno ne zmore postaviti mož. Za takšne stvari je sicer pristojna policija, tudi če gre “samo” za otipavanje in če se to dogaja v krogu družine (kar je v bistvu še huje). Če mu grožnja s policijo ne pomeni nič, ga udari po prstih. Čisto preprosto.
Glede postavljanja staršev na pravo mesto: mislim, da smo ženske tu glasnejše in odločnejše. Tipi se zaradi teh stvari običajno sekirajo bistveno manj kot me in jim gre skozi eno uho notri, pa čim prej skozi drugo ven. Raje potrpijo tistih pet minut in potem naredijo po svoje. Pri nas je isto. Tašča od mojega moža ne bo slišala žal besede, če jaz kaj rečem proti njej, reče samo, na srečo nama ni treba živeti z njo in nisva v ničemer odvisna od nje. Pa bi si marsikdaj zaslužila, da ji kaj odločno pove in moram to narediti jaz (včasih je dejansko treba).
Omeji stike na minimum, očitno mož ne sili ravno tja na obisk vsak dan, tako da ti tega ne bo težko izvesti.
Pa3cia to pa ni lepo od tebe.Saj si vedela ko si z njim začela plavšati kakšne ima starše.Zakaj si vstrajala pri njem.Kako moraš biti tako grda in neosmiljena.Ok ne pustiš otrok k njim.Prav pa ni da pa napišeš da upaš da jih ne bo več med nami je pa zelo grdo od tebe.Tudi ti imaš otroke in upaj da ne bo fant-ali punca tvojih otrok isto rekla zate.Včasih se ti take stvari lahko maščujejo zato se raje zamisli.Pa ni važno kakšna je tast ali tašča oni živijo svoje življenje ti živi svoje.Povsod je kaj narobe..Nekje sem prebrala da pretirano pucanje otroku samo škoduje.Sploh če je še majhen,ker se telo mora privaditi na vse.(tudi na bacile)Če ga že sedaj zavijaš v vato kaj šele bo.A misliš če kam greš recimo na dopust da je tam vse kristalno čisto.Mislim da ne.Če otroci radi hodijo tja jim to ne brani.kot je že ena zgoraj napisala pač poglej na eno oko.
Nikoli ne misli drugim slabo ker se slabo trikrat tebi povrne.
Se strinjam z Gobico.
Na obiske vam ni treba hoditi, če vam ni do tega. Če pa ravno boste šli, povej tastaremu ob njegovih izpadih kar mu gre in to pred vsemi. Tudi on nima do vas nobenega spoštovanja, ti ohrani minimalnega .
Sama bi poslala čestitko za nl, možu pa povedala povsem odkrito, kar bi mi ležalo na duši.
lp
Patonires, eno so nizka merila glede higiene, drugo pa dejanski svinjak. Vsi stari starši pač niso svetniki in teli tule, ne vem no… Predstavljaj si prijatelja, ki bi ga dobila poscanega na tleh njegovega umazanega stanovanja, smrdelo bi po urinu kot na javnem skretu, mogoče še po bruhanju, na kljukah bi se že od daleč videlo, da so mastne od bogvečesa, bi na stranišče sploh šla, če bi vedela, da že nekaj mesecev ni bilo pomito? Daj no, prosim. Da o otipavanju sploh ne govorim. To definitivno ni družina v okviru enih normalnih deviacij.
vsem se zahvaljujem za mnenja, takšna in drugačna. Vsak po svoje pač. Bi pa dodala tudi tole za vse tiste, ki so tako “ven padli” in se začeli razburjat.
Upam, da je bilo iz mojega pisanja kolikor toliko jasno, da jaz ne hodim k njim zato, ker bi mi prihajalo ob tastovem slinjenju, stopanju čez njegove iztrebke, taščinem opravljanju in pametovanju, njihovem čistem stanovanju, njihovem krasnem odnosu z otroki (imata že enega vnuka), ki se kratkomalo vrti samo okoli žnaranja (ne smeš to, ne smeš ono) ali zajebavanja.
Ne, ne hodim tja zaradi tega, ampak zaradi tega, ker vem, da to mojemu možu veliko pomeni in ker pač ni on kriv, da ima takšne starše. To je eno.
Kot drugo, mislim, da če ima kdo v tem odnosu spoštljiv odnos, sem to definitivno jaz (in mož, seveda). Vedno jih obdariva; tako za rojstne dneve in druge praznike, medtem ko oni še svojega sina za rostni dan ne pokličejo, kaj šele mene.
Kljub temu, da onadva mene ignorirata in se obnašata kot da ne obstajam ali pač kot se obnašata, sem jaz pri jih na obisku vedno prijazna in vljudno (še sama se včasih sprašujem zakaj), ker mislim, da s tem pokažem, da sem pametnejša in zrelejša.
Ne, ni me sram zaradi mene – da sem spremenila nick; sram me je za njih in za mojega moža za katerega pač tudi vem, da mu ni ravno v največje veselje, ko vidi kakšne starše ima in ko primerja z drugimi kakšni bi lahko bili in kakšno otroštvo bi lahko bilo, če bi bilo tudi pri njih doma vse kot je treba. Ne, ne podcenjujem moževe inteligence, ampak vem, da toliko pa spet ni na forumu, da bi ravno tole temo prebral, ampak če pa že je, pa rad prebere (morda prekontrolira), kaj je njegova ženka napisala.
Povedala sem samo, da mi je “bad”, peljat dojenčka tja, ker jaz pač nimam tako nizkih higienskih standardov (pa tudi jaz ne brišem prahu ravno vsak dan), ampak nekako se mi pač ne zdi okusno previjat otroka na prescanem in še kakšnem kavču in tako naprej in tako naprej.
Ne, jaz nisem rekla, da jim bom zaradi tega prepovedala stike z vnukom, ker mislim, da to ne bi bilo prav, je pa dejstvo, da ga nikoli in nikdar ne bosta dobila v varstvo. zakaj? zato, ker bi bila pripravljena tudi koga premlatit, če bi tudi mojega otroka peljal v bife in ….. (ne bi danes o tem).
Zakaj nisem ušla moža takoj, ko sem videla kako je pri njih doma? Zakaj nisem ušla prvič, ko sem morala stopit, čez lužo, prenašat poljubljanje in še kaj hujšega? Ne vem! Zato ker sem bila noro zaljubljena. Zato, ker sem bila trdnega mnenja, da pač ni sam kriv, da ima takšne starše, zato ker….
Dejstvo pa je, da se s prihodom vnučka vse nekako spremeni in to pač zdaj občutim na svoji koži. sama lahko zamižim na eno oko, po drugi strani pa….
No, ampak saj nima smisla.
Zn, ne nisem vedela kaksne starse ima, ampak jaz sem vzela njega in on je potegnil z menoj, proti sojim starsem, ker so se tut do njega vedli grdo, ne sam do mene.
Tako, da ni to problem.
Strinjam se, naj bodo kaksni so, naj zivijo v miru in taksni kakrsni so. Mi jih pustimo, ampak hocem pa tudi, da oni nas pustijo na miru in cist nic drugega.
Hotela sem le povedat to, da mi na kraj pameti ne pade, da bi k taksnim ljudem pustila, da bi moj mali misko sel.
In to je to, nic vec in nic manj.
Tukaj je sedaj zame ta tema zakljucena.
Vsem skupaj zelim (tudi moji tasci in tastu) vesele in lepe bozicne praznike, katerih se sama veselim kot se nobenih do sedaj. Prvic jih bom dozivela kot druzina – moja lastna.
Ena je predlagala, da naj jima pomagam počistit….
Uf, niti slučajno mi to na kraj pameti ne pade. Da bom jaz tuj drek čistila. Ne rečem, če bi bila onadva stara in onemogla. ne, ne, sta še prav lepo čisla, ampak pujsa pač.
Še svojega stanovanja pogosto ne uspem tako sčistit, da bi bila srečna, zdaj bi pa še k drugim šla.
Preprosto se jima ne ljubi oziroma tast tako ali tako verjetno še nikoli v življenju ni nič počistil, tašči se pa ne ljubi oziroma je svinjarija očitno niti ne moti.
..saj sploh ni čudno, da te njegova starša ignorirata:(.
Poglej v svojo notranjost..nobene ljubezni in topline…saj še moža opravljaš…groza…
Ali veš, da se ti bo tudi na stara leta vrnilo z 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obresti!
VELIKO STRPNOSTI!!!!!!!!!!!!!
Vse dobro in veliko ljubezni,
MajaSte
Dvomim, da bi ti s svojimi starši kar prekinla stike, če bi bili taki kot so njegvoi. Sama si napisala, da razumeš moža, da starši so le starši. Tudi tvoji so STARŠI in verjemi mi, prekinit stike z nekom s katerim si živel kar lep čas svojega življenja, pa naj bodo dobri, slabi, kakršni koli, tvoji starši so, zato ne govori tako hrabro, kako bi jih ti odrezala če bi bili takšni in takšni. Razumeti pa moraš svojega moža, da je med teboj in njegovimi starši kot pink pong žogica, zato ne pričakuj, da se bo postavil ali na tvojo ali na njihovo stran.
Mislim, da bo najbolje da se sama pomeniš s tastom in taščo, ko greš pa k njim na obisk dej pa otroku eno dekco pod telo ali pa pleničko, bolj boš komplicirala bolj se ti bodo starši gnusli, sprejmi jih take kot so in si uredi tako, da ne boš prizadeta ne ti ne oni.
Pa srečno v novo leto.
Pa3cia, ne bom komentirala tvojega odnosa. Imejte kakor hočete. Če bi prebrala moj post dobesedno tako, kot sem ga napisala, bi videla, da se moja pripomba nanaša na tvoj zadnji odstavek. Ki ga citiram, da ti bo bolj jasno…
CITIRAM:
“Po moje je najbolje, da do nadaljnega nasemu miskotu ne bomo povedali za dedeka in babico pa bo situacija resena. Kasneje, ko bo pa vedel zakaj se gre, pa upam, da jih vec ne bo med nami.”
Moja pripomba se je nanašala izključno na ta odstavek.
In, ja, ne želim poznati človeka, ki je toliko sovražen, da bi otroku zatajil svojo družino, še manj pa istega, ki nekomu želi smrt. Pa naj bodo ti ljudje KAKRŠNIKOLI že!!!!!!!!!
Jaz sem bila tista, ki sem ti predlagala, da ji prijazno ponudi, da ji pomagaš malce počistiti, venda sem se očitno hudo uštela, saj niti slučajno nisem mislila, da si takšna oseba, kot si mislim po tem tvojem odgovoru.
“Uf, niti slučajno mi to na kraj pameti ne pade. Da bom jaz tuj drek čistila. Ne rečem, če bi bila onadva stara in onemogla. ne, ne, sta še prav lepo čisla, ampak pujsa pač.”
Verjemi, da so mi tile trije tvoji stavki povedali čisto vse o tebi. Verjetno tudi ti lahko storiš marsikarj sama, pa ti verjetno ni čisto nič odveč, če se nekdo ponudi (npr. tvoja mama), da bi kaj postorila namesto tebe. Če pa si tudi v tem primeru vedno proti, potem pa mislim, da imaš resen problem – samo TI.
Po mojem mnenju nimaš prav nobenega spoštovanja do moževih staršev in verjetno tvoj mož zelo trpi zaradi tega, saj si konec koncev ni sam izbral staršev, ženo pa prav gotovo.
Želim ti, da se ti stvari uredijo, vendar boš na tem morala delati tudi sama in včasih sprejeti kakšno dejstvo tudi takšno kot je in ne takšno, kot bi ti želela, da bi bilo.
Mimika