Seveda ji verjamem. Samo je njena hčerka kljub problemom prilezla do trojke, a ne? Pri nas je na celi osnovni šoli, odkar pomnim, zaostal samo en učenec, Ja, zaostal je zaradi enega predmeta, ampak ni bil problem v tem predmetu, ampak so ga drugje kar spustili, ker je pač bogi. Torej nizek IQ + nezainteresiranost staršev + fanta.
V OŠ moraš biti pa že res talent, da ponavljaš, no. Ziher te ne vržejo zato, ker ne znaš logično razmišljat, če pokažeš vsaj malo volje za učenje.

Oprosti, Kulibuli zdajle si šla pa meni čez rob. Pred tremi leti je sinova sošolka zaostala v prvem razredu, da je potem naslednje leto bila bolj uspešna. So se starši sami strinjali in danes punci gre, pa je otrok s specifični učnimi težavami. Ne nekaj pisat o čemer nimaš pojma. Tudi sama imam dislektika in vem koliko se mora on potruditi pri slovenščini za eno trojko, in vem da bi s toliko učenja matematike imel brez problema 5. Enemu pač nekaj bolj leži, so pa to otroci, ki so ponavadi bolj inteligentni, samo imajo na posameznih področjih primankljaje. Ne pa zdaj to enačit z lenobo in nezainteresiranostjo staršev. Verjetno je bilo že v tvojih letih šolanja ravno tako, samo te stvari se ni toliko poznalo in so otroke poslali kaj hitro v posebne šole, oziroma so bili po tvoje leni. Malo razmisli tudi o tem!

Saj ne gre za debato o tem, kdaj te v OŠ vržejo in kdaj ti pogledajo skozi prste. Saj sem napisala, da večinoma otrokom pogledajo skozi prste in jim dajo tisto dvojko, čeprav je po strogih kriterijih standardov ne bi smeli dati.

Poanta je bila v tem, da OBSTAJAJO OTROCI, KI MATEMATIKE NE ZMOREJO, ker jim logično razmišljanje ne gre. Seveda mu bodo v 90{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} primerov dali na koncu tisto dvojko. Kar pa ne pomeni, da potem matematiko obvlada. Pomeni samo to, da so se ga usmilili.

Okej, iza bela, saj govorimo zdaj o dvojki? Ne o petici?
Če so učne težave, je seveda druga pesem. Ampak v tej temi ne govorimo o tem, zato ne vem, s čim sem šla čez rob.

Betka, če se ga že v osnovni šoli usmilijo, kako pa potem zvozijo srednjo šolo? Ker tam ocen ne podarjajo. Ali pa so avtomatsko obsojeni na to, da imajo osnovnošolsko izobrazbo?

V tej temi ne gre niti za to, kdo lahko zaostane in kdo ne, pač pa o tem, ali je nekdo lahko rojen z manjkom pri logičnem razmišljanju in mu posledično ne gre matematika ali pa se z zadostno motiviranostjo lahko matematike nauči tako kot vsi ostali. Mislim, da je jasno in dokazano, da obstajajo otroci “s specifičnimi učnimi težavami”, ki imajo težave samo na nekem področju. In če imajo težave, pomeni, da morajo na tem področju vlagati ogromno dela, ocena bo pa v najboljšem primeru povprečna. Če bi vlagali minimalno dela, bi bila ocena po vsej verjetnosti nezadostna. In podobno je pri likovnem, npr. z ogromno dela in vaje bo učenec prišel celo do štirke. Brez tega mu bo pa učitelj itak dal tisto dvojko, samo da gre naprej.

Kulibuli, taki učenci (kot npr. moj sošolec, ki je dvakrat zaostal) gredo v sebi primerno srednjo šolo – nižje poklicno izobraževanje, kjer ponavadi blestijo. Upam, da veš, da se taki ne vpisujejo na gimnazije.

Če pa gre za učenca s specifično motnjo samo na enem področju učenja – npr. dislektiki, ki so drugače lahko izjemno inteligentni, pa ob velikem naporu in seveda ob tem, da učitelji na srednji šoli upoštevajo njegov manjko, gredo tudi na gimnazije in jih uspešno končajo.

Joj, sprašuješ kot nekdo, ki je dal šolo skozi pred sto leti, zdaj pa pojma nima kako stvari stojijo.:)) Sej vendar veš, da se otrok, ki komaj dobiva pri matematiki dva v OŠ in to samo zato, ker se ga je učitelj usmilil, ne bo šel na gimnazijo.:))

Ej, a imaš ti osnovne pojme o tem kam gre kdo po osnovni šoli? Na nižjem poklicnem so osnovni predmeti na nivoju 5. razreda OŠ, če sploh.

Še dober, da avto zrihtat zaupaš enemu takemu, s tako izobrazbo!

A meni govoriš?

Za zrihtat avto ne rabi obvladati matematike. Še slovenščine ne. Pa malo me briga, ali zna zapeti pesem ali narisati risbo. Pač strogo usmerjeno v določeno področje – avtomehaniko.

Ja, ker toliko ceniš “tiste z petim razredom OŠ” po tvojem, je pa res dober da zaupaš. Jaz cenim človeka kot človeka, ne po tem kaj je po izobrazbi in koliko ima v žepu.

Ma ne, Betka, sva vmes že malo skrenili. Ti si trdila, da so nekateri tako nenedarjeni pri matematiki, da niti z dvojko ne zlezejo (drugače so pa lahko ful umetniki ali športniki), jaz sem pa rekla, da se s trudom da prilesti vsaj do trojke. In tako sva prišla do bistva – nekdo, ki pri matematiki niti dve doseže, ima verjetno na splošno nižji IQ in ni to samo problem matematike oziroma logike (saj potem sama pišeš, da je tak otrok samo še za poklicno šolo). Povedano drugače – nekdo s povprečnim IQ-jem lahko matematiko v OŠ komot zdeluje, magari s trojkami, tudi če je za naravoslovje popolnoma nenadarjen.
Poudarek je seveda na tem, da otrok nima učnih težav. Razen če je nižji IQ že apriori učna težava.

To, koliko jaz koga cenim, pojma nimaš, ker nisem nikjer napisala. Za avtomehanika, ki enkrat letno popravi moj avto, me malo briga, kakšen človek je in ali je dober mož in oče. Zanima me samo to, da mi dobro popravi avto. In nič drugega.

Glede 5. razreda OŠ sem pa napisala samo to, da imajo na nižjem poklicnem izobraževanju matematiko na tej ravni. Vem, ker sem inštruirala enega takega dijaka. Ali so zato slabi ali dobri ljudje, nisem pisala nikjer, pač pa to izhaja iz tvojih osebnih travm, s katerimi jaz nimam nič. Zato jih predelaj v sebi in ne tukaj z menoj.

Grem takoj na psihoanalitiko. Kolk pa računaš?

Nimaš prav, tudi zelo inteligentni otroci imajo lahko specifično težavo na čisto določenem področju. In imajo samo pri tem predmetu hude težave.

Glede splošnega IQ, ki je pri nekaterih otrocih pod povprečjem pa se tvoja teorija o tem, da se lahko vsak nauči matematike, tudi podre. Otrok, ki je manj inteligenten od povprečja ni sam kriv za to, hkrati pa se ne more naučiti predmetov, ki zahtevajo abstraktno mišljenje (mat, slo, tuji jeziki), lahko pa čisto povprečno obvlada naravoslovje, zgo, geo… Pri športu lahko blesti, prav tako pri drugih vzgojnih predmetih. Takih otrok je kar veliko, vsekakor več kot tistih, ki imajo probleme samo pri enem predmetu. In se boš verjetno strinjala, da “se lahko učijo do nezavesti, pa ne bo posebnih uspehov”.

Nisem s foha. Kar drugje poskusi.

Ne razumem….

Tvoj otrok NI NADARJEN za umetnost, nikoli, niti v vrtcu že ni rad risal, in se mu godi krivica, ker ima drugo najboljšo oceno, torej 4????? Za nedoseganje ciljev, torej.

A se hecaš????

Kje je tvoj stik z realnostjo?!

Saj, največ dela imamo s starši. Ambicioznimi in neumnimi. Pa še nerealnimi povrhu.

Beri, kar sem napisala. Otrok se maksimalno trudi, torej ne gre za otroka, ki se mu ne da in se mi ne zdi prav, da je to torej nedoseganje ciljev. Eno je nadarjenost, drugo pa nedelavnost in neupoštevanje navodil. Tudi sama sem šolnica in ja, res je največ dela s preveč ambicioznimi starši, še več pa pa s prepotentnimi učitelji brez pedagoškega občutka.

Tana, eni se pač trudijo maksimalno pri drugih predmetih, pa jim ne rata niti blizu štirici. Torej je tvoj še priviligiran. Sama pa priznaš, da ni ravno odličen likovnik. V čem je problem? Če še lastna mati pove, da odličen pač ni, se pa trudi, ali naj mu učiteljica samo zaradi truda da odlično oceno? Kaj pa tisti, ki so v resnici odlični risarji v razredu? Naj dobijo ravno toliko kot tvoj, ki ni odličen, ampak se samo trudi to biti? A to je pa fer?

Ja, prav. OK, čeprav sem še vedno mnenja, da pri vzgojnih predmetih ocena ni realna. To, da učiteljici njegova risba ni všeč, za moje pojme ni veljaven kriterij.

Ma saj imajo kriterije, po katerih ocenjujejo. Saj ne gre za to, da bi bila nekomu risba všeč ali ne. Pogovori se z učiteljico o teh kriterijih. Pa kakšno sliko katerega drugega otroka, ki ima petico, naj ti pokaže, da boš lahko primerjala.