kaj pa snahe
Ne PUMA še zdaleč nisem podobna napisani snahi. Pa sem verjetno še kako leto mlajša od tiste snahe. Imam pa tako taščo, da sama ne vem, kaj me drži da ostajamo pri isti hiši.
Bi napisala lahko nekaj primerov pa ne bom – ker so določene zadeve tako čez vse meje, da bi lahko marsikdo me spoznal. Sploh tistih nekaj ki vedo podrobnosti.
Pa mi povej od kje je potem tebi (npr. kot tašči) pravica, da sekiraš sina in mu pri npr. 30ih (ali še več) govoriš kako naj živi? Ja lahko poveš svoje mnenje, enkrat in v mirnem tonu – da se ti pač ne zdi prav da je tako… to je to.[/quote]
A pravim, da naj ga sekira?
Pravim pa, da je hudičevo težko gledati lastnega sina v zvezi z neko leno, parazitsko punco. To je težko. Moški so včasih tako zelo naivni …. sicer pa so ženske tudi lahko. Enako kot bi me bolelo, da je sin v zvezi s tako parazitsko lenobo, bi me bolelo, da si hči najde enega butla, ki bi ga zaslepljeno oboževala in odpuščala kakšne skoke čez plot, nesramnosti, žaljenja.
Če je vse to res, potem pa je resnično za se zjokati. In boljše, da sinu nič ne rečeš, saj se po mojem zaveda, kaj ima. Morda mu bo nekega dne prekipelo.[/quote]
jaz pa mislim, da je čas, da se pogovori s sinom.
glede na to, da živi pod njeno streho, jim je potrebno določiti neka pravila.
imata svoje gospodinjstvo?
plačujeta stroške?
kuhata/pereta/likata sama (se pravi kdo – sine’)
v tem primeru bi sinu samo vsake toliko časa postavila vprašanje, če misli, da je to najboljše, kar je uspel ulovit… tako malo nesramno.
če pa živita na račun tašče (stroški, likanje, pranje, hrana)
pa bi od sina zahtevala, da postorita določen del obveznosti, pa da naj se onadva sama odločita, kdo bo delal in kdaj. nikakor pa ne bi od snahe zahtevala karkoli. naj ji sine naloži delo, če ji ga je zmožen, ali pa sam dela namesto nje.
Upam da res nisi taka. Ker danes je tudi veliko žensk nesposobnih. Dejstvo je da si avtorica vzgojila copato. Vsak normalen moški bi hitro postavil tako razmišljanje, kot ga ima snaha, na svoje mesto. Očitno je brez samozavesti in misli da ne more dobiti boljše. Ali pa ima zgrešeno predstavo o zakonu, kjer se mora moški podrejati ženski. To si ga pa najbrž ti naučila
Malo se motiš. Tašča ni ene lopate premaknila pri tej hiši. Prišla je kot praviš s kovčkom na rdečo preprogo 🙂
Midva pa sva kar precej premaknila in ugriznila v kredite ko sva dozidavala in gradila – da se je dalo živeti notri. Saj je po besedah tasta “hiša itak od sina in bomo v medsebojno pomoč.” Naj omenim še, da je po poroki tašča spremenila obraz za 200 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – kar prizna predvsem njen sin!
Ja bila sva premlada in neumna, da sva šla v to. A takrat se nama je zdelo, da sva naredila najbolje kar sva lahko – ker imava oba rada podeželje in nihče nima od naju rad stanovanj v blokih. Danes pa bi dala vse, da bi lahko živela v bloku in miru kot pa tu. A žal krediti mi ostanejo – zakaj? Zato da bo sedaj tam živel nekdo drug?
Malo se motiš. Tašča ni ene lopate premaknila pri tej hiši. Prišla je kot praviš s kovčkom na rdečo preprogo 🙂
Midva pa sva kar precej premaknila in ugriznila v kredite ko sva dozidavala in gradila – da se je dalo živeti notri. Saj je po besedah tasta “hiša itak od sina in bomo v medsebojno pomoč.” Naj omenim še, da je po poroki tašča spremenila obraz za 200 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – kar prizna predvsem njen sin!
Ja bila sva premlada in neumna, da sva šla v to. A takrat se nama je zdelo, da sva naredila najbolje kar sva lahko – ker imava oba rada podeželje in nihče nima od naju rad stanovanj v blokih. Danes pa bi dala vse, da bi lahko živela v bloku in miru kot pa tu. A žal krediti mi ostanejo – zakaj? Zato da bo sedaj tam živel nekdo drug?[/quote]
zanimivo, kaj ste ženske sposobne človeku oprat tistih malo možgančkov kar jih sploh premore…
Malo se motiš. Tašča ni ene lopate premaknila pri tej hiši. Prišla je kot praviš s kovčkom na rdečo preprogo 🙂
Midva pa sva kar precej premaknila in ugriznila v kredite ko sva dozidavala in gradila – da se je dalo živeti notri. Saj je po besedah tasta “hiša itak od sina in bomo v medsebojno pomoč.” Naj omenim še, da je po poroki tašča spremenila obraz za 200 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – kar prizna predvsem njen sin!
Ja bila sva premlada in neumna, da sva šla v to. A takrat se nama je zdelo, da sva naredila najbolje kar sva lahko – ker imava oba rada podeželje in nihče nima od naju rad stanovanj v blokih. Danes pa bi dala vse, da bi lahko živela v bloku in miru kot pa tu. A žal krediti mi ostanejo – zakaj? Zato da bo sedaj tam živel nekdo drug?[/quote]
Ja, to pa je smola. A se res ne da česa spremenit? Da bi imela bolj manj stikov in bolj mirno življenje? če malo realistično in grdo gledamo, vi greste nekam v najem, pa čakate, da se nepremičnina enkrat povsem sprazne ….. (najem ima smisel, če na nekaj čakaš). Mogoče bi tak “skok” bila rešitev tudi za kakšne pol leta, leto, da malo pokažete zobe.
ne vem, ampak meni se zdi, človek živi le enkrat. Zakaj preživljati dneve, mesece v stresu, če se da to spremenit.
Joooj, jaz sicer še nisem uradno tašča, ampak ker so vsi moji otroci že poparčkani, lahko rečem, da sem skoraj tašča. In ker meni, tako kot vam, za svoje otroke ni vseeno, mi je seveda še kako mar, kakšnega fanta/punco dobi moj otrok.
Avtoričina snaha ni vredna, da se ji reče snaha. Žal pa avtorica, če hoče imeti mir pri hiši, ne sme nič reči. Vidi pa in zagotovo bi svojemu sinu želela boljšo žensko.
Ne vem, zakaj snahe vedno mislite, da so problem tašče. V mnogo primerih so problem snahe, ker se ne znate oziroma nočete niti za milimeter prilagoditi utečenemu življenju v hiši, kamor ste se priselile. Ok, drugo so snahe, ki skupaj z možem živijo na svoje. Tiste si življenje uredijo tako, kot paše samo njima. Če pa ti prideš v hišo, kjer že vse življenje živijo malo drugače kot ti, se pač moraš vsaj malo prilagoditi, ali pa poči. A si ni škoda pokvariti prihodnje odnose zaradi lastne trme? Ker tako hudo pa življenje s taščo tudi ne more biti, saj je vzgojila sina, ki vam je po obnašanju všeč. In glede na to, da jabolko ponavadi ne pade daleč od drevesa, je tašča, ki je vzgojila vašega moža, čisto v redu ženska, le malo starejša je od vas.
E pa to je resnica kar je zgoraj napisano, tudi taščice ste krive da imate take snahe. tudi moja tašča se vrže najprej na uno ta leno, ji spedena otroke, njo, nazadnje še svojega sinka. zvečer pa joka, koook njen sinko trpi, ker je za vse sam.
odnose med taščami in snahami res imeti na distanci, ker to ne bo šlo nikakor skupi. Gledam svojo taščo, in me marsikatera kretnja, izjava ali karkoli drugega moti, kar je verjetno ne briga, Vem da motijo njo moje “zadeve”, kar pa mene prav malo briga. Na začetku sem se še sekirala, ko je svojega sina prepričevala, kako naj živimo, mu naskrivaj delala sendviče (čeprav ima čez 100kg) in mu redno delam obroke, tudi tople:). Vedno smo bili zanjo rezervno kolo, ko so prišli uni drugi “sinki” domov. Danes je uvidela kako je imeti brezposelno snaho, ki si cele dneve praska rit (skratka takšno kot jo ima avtorica), zdaj pa potiho joče, ker se ji sinko smili. Ko pa pridejo pa so deležni protokola kot “Elizabete”. Nisem nevoščljiva (da slučajno ne pride do pomote), ampak kako me je na začetku zaničevala, zaradi mojega zdravstvenega stanja. Ko sem se pobrala in si našla zaposlitev pa je tudi ona zacvetela in popolnoma spremenila mnenje o meni, kar je živa hinavščina. Danes ne ve o meni ničesar več, sin ima z njo kontakte, včasih tudi vnuk in to je to.
Je pa na splošno žalostno, da svoji tašči ne moreš povedat oziroma se pogovorit ali ji karkoli zaupat, ne da bi se v to obregnila. In verjamem, da niso vse tašče takšne, vendar jih je pa še veliko v tem sistemu.
Ja sva tudi za najem že gledala. Trenutno bo sicer finančno kar težko, a vseeno sva odločena, da pride še do enega večjega prepira – gremo. Brez besed. Sicer dvomim, da bo ta hiša oz. stanovanje kdaj res od moža in glede na leta tašče bi bilo to brez veze čakati. Niti kaj dosti ne pričakujeva od tega.
Žal pa je tudi problem, da smo družina in kot taka se tako tudi odloča. In žal mož ni toliko zato, da se preselimo. Njemu gre vse to čez ušesa. Enostavno se ni pripravljen odreči 600 € mesečno za najem (ter stroški), zaradi njegove familije. Navajen je, da gre mimo ušes in enostavno počaka da “nevihta mine”. Jaz pa tega nisem navajena pa s grizem in sekiram. Predvsem pa se sekiram ker grozi z določenimi stvarmi, ki pa so precej resne in nam lahko precej zapletejo življenje – povrhu vsega se pa še zaveda ne, kaj lahko s tem naredi.
Če pogledam pod črto verjetno res ni veliko takih tašč kot jo imam jaz in lahko da delam krivico kakšni, ki jo z razlogom skrbi (kot npr. avtorico). In če pogledam moje starše, ki jim tudi ni vseeno a mi je veliko lažje, ker mi ne vsiljujejo svojega mnenja, vsakič ko me vidijo. So povedali mnenje in svetovali – podobno kot ti @enkrat bom tašča in to je to. Odločati pa ne morem sama – razen ko mi bo vse skupaj zraslo čez glavo 🙂
Ja sva tudi za najem že gledala. Trenutno bo sicer finančno kar težko, a vseeno sva odločena, da pride še do enega večjega prepira – gremo. Brez besed. Sicer dvomim, da bo ta hiša oz. stanovanje kdaj res od moža in glede na leta tašče bi bilo to brez veze čakati. Niti kaj dosti ne pričakujeva od tega.
Žal pa je tudi problem, da smo družina in kot taka se tako tudi odloča. In žal mož ni toliko zato, da se preselimo. Njemu gre vse to čez ušesa. Enostavno se ni pripravljen odreči 600 € mesečno za najem (ter stroški), zaradi njegove familije. Navajen je, da gre mimo ušes in enostavno počaka da “nevihta mine”. Jaz pa tega nisem navajena pa s grizem in sekiram. Predvsem pa se sekiram ker grozi z določenimi stvarmi, ki pa so precej resne in nam lahko precej zapletejo življenje – povrhu vsega se pa še zaveda ne, kaj lahko s tem naredi.
Če pogledam pod črto verjetno res ni veliko takih tašč kot jo imam jaz in lahko da delam krivico kakšni, ki jo z razlogom skrbi (kot npr. avtorico). In če pogledam moje starše, ki jim tudi ni vseeno a mi je veliko lažje, ker mi ne vsiljujejo svojega mnenja, vsakič ko me vidijo. So povedali mnenje in svetovali – podobno kot ti @enkrat bom tašča in to je to. Odločati pa ne morem sama – razen ko mi bo vse skupaj zraslo čez glavo :)[/quote]
Ja, razumem. Bi rekla, da je obnašanje tvoje moža tipično moško. Pa očitno je še na izi karakter. Želim ti srečo, da se vam dobro obrne! Saj veš, življenje je predvsem zelo nepredvidljiva stvar 🙂
[/quote]
Beri še 10x:
čaka do 15. ure, da pride moj sin domov, da jima skuha kosilo (SIN SKUHA KOSILO) !!!!!![/quote]
medtem, ko je bilo pri tašči ravno obratno, je dec čakal, da je prišla z dela in skuhala. in to je sedaj problem. če vidiš, kako je s tamladimi, je treba pamet v roke in poskrbet, da ti bo na starost dobro, ker na njih ne gre računat. kdo pa pri njih kuha je pa njihov problem.
To je življenje. Ne glede na leta, mladost in starost je najpomembnejše, da premore človek spoštovanje do sočloveka, da se vsakdo v obdobju, ko je pri močeh zaveda, da se že jutri ali celo v naslednji sekundi lahko vse spremeni in potrebujemo pomoč in to je v osnovi vse, kar potrebujemo, da z drugimi lahko živimo v normalnih odnosih. Danes snaha s taščo, ki je ni moč prenašat, jutri tašča, ki je razočarana nad snaho, vse v eni osebi v razmiku parih let. Tako je to. In če težko furamo s taščo, bomo najverjetneje tažko prenašali snaho, četudi ta trenutek razmišljamo drugače.
Je dobro, najprej prešteti do 10 in šele potem udarit po tašči in kakorkoli, je dobro malo manj kukati skozi vrata tamladih, ker še posebej, če to počnemo z namenom, da ugotovimo, če tam poteka vse tako kot bi naj, bomo našli ogromno napak ob katerih se bomo zgražali nad partnerji svojih otrok.
Lahko se seveda vtikujemo v življenja drugih, lahko pa jim pustimo živeti, tako kot živijo, če nas njihov način življenja seveda neposredno ne ogroža. Takrat imamo seveda pravico, da poskrbimo zase.
Draga tašča – kaj porečeš na to, da obstajajo tudi take tašče, kot si ti zapisala za svojo snaho? Ki ne znajo niti metle v roke prijet, ker mislijo, da jim ni treba, ker bodo že vse drugi namesto njih naredlil? Ker samo komandirajo in imajo nekatere zdresirane na dvignjen prst? In nekateri bližnji jim ugodijo, samo da imajo mir pred njimi?
Je taka tašča odličen vzgled za vnuke, ki pridejo naprimer na obisk, počitnice, pa vidijo, kako vse babica vedno komandira z dvignjenim prstom. Misliš, da je to vzgojno za otroke, če jih pa doma učiš drugih vrednost in vrlin, tudi z lastnim vzgledom?
Tudi take tašče so med vami… In vsak mora pred svojim pragom naprej pomesti, tašče še posebej, ker bi morale biti pozitiven vzgled mladini.
Oprosti, ampak pogovor s tabo mora biti pa res zahtevna stvar, misli zelo nejasno izražaš.[/quote]
Kaj ti pa ni jasno? napisano je, da tašče najprej tolerirajo “lene” snahice, dokler jim ne dopiz… potem pa jok na MON. Če je avtorica napisala, da njihova snahica živi že nekaj let pri njih, a šele danes so jo pa spoznali al kaj? Napisano je tudi vtikanje tašč, mam… v mlade.
Napisano je tudi da po veliki večini mladi in stari ne grejo skupaj.
Razbrala sem še da se je z nekaterimi taščami težko pogovarjati ali jim zaupati na nivoju nekega splošnega prijateljstva (ne govorim o trdnem prijateljstvu)
Tudi jaz sem tašča. Ko se otroci poparčkajo, poročijo, celo imajo otroke, je konec. So izbrali dobro ali slabo, konec je. Če je za tašče slabo, kje je rešitev? Ločitev? Ali je ločitev rešitev? Potem si iščejo neke nove čudne zveze ali pa so samski in zateženi ločenci. Če si ne izberejo para pa jih vsi tako obsojate in okolica jih nenehno zaničuje in čudno ogleduje.
Rešitev?
Naj pazijo pri izbiri parnerja? Kdo pa kaj misli, ko je zaljubljen. Če otroku kaj svetuješ pa tako ne posluša.
Udariti po mizi? Bežite no. Prepozno. Kar si sejal, to boš žel. Kakor si postelješ tako boš ležal.
Za starše pa je groza. Vsak dan boli, vsako minuto. Ali si za takšne ljudi gradil hišo? Ali si za takššne ljudi šolal otroke?
Žal. To je življenje.
Nikoli ni bilo in ne bo drugače.
[/quote]
Beri še 10x:
čaka do 15. ure, da pride moj sin domov, da jima skuha kosilo (SIN SKUHA KOSILO) !!!!!![/quote]
Čemu se čudiš, tudi moj sin kuha in to zelo dobro vedno samo on. Ona ne zna in je niti ne zanima, ko je bila na porodniški pa so jima malico vozili, kosilo je pa kasneje skuhal. S takim načinom sta zadovoljna, nihče se ne pritožuje, jaz pa spregledam in me ne zanima.
V začetku mi je bilo čudno, ničesar nisem rekla ker sem tašča mislim pa da je imela mlada zaradi tega komplekse in je bila kar ostra. Danes me ne zanima kakšna je, imam svoje življenje vse kar imajo oni po je njihov problem. Samo navaditi se moraš in sprejeti tak način življenja. Tudi sosedom če bi tako živeli ne bi rekla ničesar