kaj pa snahe
Predvsem se moraš zavedati, da jih nisi rodila zato, da jih boš imela pod kontrolo celo življenje. Otroci si imajo pravico izbirati svoje partnerje, ker so koneckoncev tudi mešanica drugih genov in karakterjev, načel, pogledov na stvari, kot si jih morda učila ti v dobrem prepričanju, da je tako edinole prav. Imajo pravico tudi na podalgi načel, ki so jih že spoznali skozi svoje življenje, odraščanje v primarni družini.
Vsak pameten ptrpk ve, da ne bo sobival s starši pod isto streho – ker ve, da ptički odletijo iz gnezda in morajo zaživeti na svojem, ne pod streho z lastnimi starši.
Šolala si pa svoje otroke iz dveh razlogov: ker jim verjetno želiš, da bodo razgledani in učeni in da bodo lahko s svojim pridobljenim znanjem vzdrževali svojo družino, kar je tudi njihova dolžnost.
Berem eni bi mamo kar ven iz hiše vrgli , ker jo moti snaha in kot je na monu navada , tastara je kriva ker sploh pričakuje, da bo tamlada sploh kaj migala ali o groza skuhala kosilo za sina , anede mone vaše mišljenje je naj si skuha sam mamin sinko zakaj bi ga morala uboga ženkica sploh strežt .
Napaka je storjena že v startu, ko je mati videla kaj je sine dam prvleku bi morala takoj ukrepat , enostavno vršt ven oba in naj se znajdeta kot vesta in znata .
Aja pišem kot tast in tole se pri meni tud slučajno ne bi izšlo , punca bi z meteorsko hitrostjo spokala , če bi sin kaj pametaril bi pa še on šel za njo , da se meni 30 letnica valja po bajti in nič ne naredi jo sunem v rit raje dvakrat kot nobenkrat , sej vem , da bo na tole cel kup besnih odgovorov ampak tako je in nič drugače , raje jaz njiju vržem ven sedaj kot onadva mene čez nekaj let .
Ta ženska je lena do gnilobe in sin k je očitno mal omejen da tega ne vidi jo naj kar gleda , meni jo pa ni treba zaradi take gniloba ne mislim spreminjat svoj bioritem in ustaljeno življenje ki ga z ženo imava , kje pa piše da moram v lastni hiši ( ja lastni moji in ženini in vsakič ponovim moji in ženini ) to golazen gledat.
pa lep pozdrav vsem zajedalcem k na žuljih staršev živijo !
Predvsem se moraš zavedati, da jih nisi rodila zato, da jih boš imela pod kontrolo celo življenje. Otroci si imajo pravico izbirati svoje partnerje, ker so koneckoncev tudi mešanica drugih genov in karakterjev, načel, pogledov na stvari, kot si jih morda učila ti v dobrem prepričanju, da je tako edinole prav. Imajo pravico tudi na podalgi načel, ki so jih že spoznali skozi svoje življenje, odraščanje v primarni družini.
Vsak pameten ptrpk ve, da ne bo sobival s starši pod isto streho – ker ve, da ptički odletijo iz gnezda in morajo zaživeti na svojem, ne pod streho z lastnimi starši.
Šolala si pa svoje otroke iz dveh razlogov: ker jim verjetno želiš, da bodo razgledani in učeni in da bodo lahko s svojim pridobljenim znanjem vzdrževali svojo družino, kar je tudi njihova dolžnost.[/quote]
Ko ugotoviš da je otrok domov privlekel neko truplo, ki mu na kraj pameti ne pade, da bi karkoli naredil ga preprosto vržeš ven , po možnosti kar oba zato, da se ne razburjaš dvakrat .
Predvsem se moraš zavedati, da jih nisi rodila zato, da jih boš imela pod kontrolo celo življenje. Otroci si imajo pravico izbirati svoje partnerje, ker so koneckoncev tudi mešanica drugih genov in karakterjev, načel, pogledov na stvari, kot si jih morda učila ti v dobrem prepričanju, da je tako edinole prav. Imajo pravico tudi na podalgi načel, ki so jih že spoznali skozi svoje življenje, odraščanje v primarni družini.
Vsak pameten ptrpk ve, da ne bo sobival s starši pod isto streho – ker ve, da ptički odletijo iz gnezda in morajo zaživeti na svojem, ne pod streho z lastnimi starši.
Šolala si pa svoje otroke iz dveh razlogov: ker jim verjetno želiš, da bodo razgledani in učeni in da bodo lahko s svojim pridobljenim znanjem vzdrževali svojo družino, kar je tudi njihova dolžnost.[/quote]
Ko ugotoviš da je otrok domov privlekel neko truplo, ki mu na kraj pameti ne pade, da bi karkoli naredil ga preprosto vržeš ven , po možnosti kar oba zato, da se ne razburjaš dvakrat .[/quote]
Hmm, zakaj tako negativno nastrojeno? Morda vzorec iz tvoje mladosti?
Ko ugotoviš da je otrok domov privlekel neko truplo, ki mu na kraj pameti ne pade, da bi karkoli naredil ga preprosto vržeš ven , po možnosti kar oba zato, da se ne razburjaš dvakrat .[/quote]
Hmm, zakaj tako negativno nastrojeno? Morda vzorec iz tvoje mladosti?[/quote]
Ne, oče neznani junak, mama živi pri meni in je bila vedno podnajemnica v bistvu je imela eno sobico.
Te razumem in verjamem da ti je težko. Sama še nisem tašča, imam pa prijateljico, z zelo podobno situacijo kot je tvoja. Razlika je samo v tem, da imata še enomesečnega dojenčka. Ker se je mlada mamica odločila, da bo samo dojila, je dojenček stalno lačen in joka, na prvem zdrav. pregledu so ji naročili, da mora dodajat hrano, pa je doma rekla samo, to bomo pa še videli. Ne kuha mu niti čaja, več kot mesec star, pa nima niti 4 kg. Prijateljica je obupana, storiti ne more nič. Sin je popolnoma pod vplivom partnerice. Svetovala sem ji, da naj se pogovori s sinom in naj se držijo nasveta zdravnika, ali pa sta za prijavit na CSD, ker otroka dobesedno stradata. Bodi vesela, da vsaj otroka še nimata, ker bi bilo zate še težje.
Sem snaha, tasca pa se kar nekaj let ne bom 🙂 Kaj misli moja tasca mi je vseeno ker ne zivimo pri njej (niti pri moji mami), se pa super razumemo torej predvidevam da nima nekih velikih problemov z mano. Ko bom tasca me bo pa se kako zanimalo kaksne partnerje si bodo izbrali moji otroci. Itak, da jim privoscim najboljse. Ne, da bi jim ukazovala ali pametovala kako in kaj, ampak seveda bi kaj storila, ce bi videla da mi hcerka redno “pada po stopnicah”. In bi se pogovorila z njo, ce bi jo partner prevaral, ce bi videla da je za vse sama in da je tak lenuh kot snaha od aavtorice. Sigurno bi rekla kaj na to temo. Ampak povedala bi mnenje enkrat potem pa konec. Za ostalo naj razmislj in dela sama kar se ji zdi pravilno. Ce bi sin nasel taksno pa isto. Bi ga vprasala ce se ne navelica spilat sluzkinjo presrani gospodicni. Ampak spet – le enkrat, ne vsak dan. Ker tisto najedanje je najhujse ker le odvrne in iz principa delajo bedarije.
V tem primeru naj se snaha blagovoli spokat iz sobe pa pomagat pri skupnem gospodinjstvu, če je že del njega. In punca visi doma že več kot 10 let. Kao študira. Danes nemogoče dobit službo? Ja, danes, pa recimo zadnje dve, tri leta. kaj ša je počela prej?
Veš kaj, predpostavljam, da si sedaj mlajše sorte in se bolj indentificiraš s snaho. Sama sem snaha in tašča, razumem obe stališči. In ti povem, da ko boš postala tudi tašča, bo zorni kot postal malce spremenjen.
Zdaj sem brala vaše komentarje (prej nisem imela časa), za vse komentarje se vam zahvaljujem . Da še odgovorim na nekatera vprašanja . Sin in snaha (nista poročena) živita pri nas na podstrešju, kjer imata sobo , kuhinjo in kopalnico. Elektriko in kurjavo plačama midva z možem ostalo krije sin . Ker smo tako rekoč pod eno streho že 10 let pač vem kdaj vstane in kaj dela .Da ne kuha tudi vem ker me sin velikokrat, ko pride iz službe pride vprašat kako se kaj skuha . Tudi za eno službo sem ji na lep način predlagala ( ker ve italijansko bi za enega znanca prevajala navodila,samo jo to ne zanima ker ona bo nekoč pravnica )
Meni se zdi pa opisano stanje grozljivo. In sploh ne mislim (na žalost), da je izmišljeno.
Moje razmišljanje je tako: če se odločiš priti k neki hiši (in te sprejmejo), to pomeni, da ti pripadajo vse bonitete, ki jih ta hiša nudi, a si hkrati dolžan po svojih najboljših močeh skrbeti za ohranjanje in napredek te hiše. Se pravi je logično, da skrbiš za vrt, košenje trave, kidanje snega, ko je treba, zalivanje rož itd. In če že nič pametnega ne delaš (kot je razvidno iz zapisanega; jasno, danes je službo težko dobit, tudi če jo zelo aktivno iščeš), to pač ne vodi nikamor. Če si doma in zdrav, bi vsak normalen pričakoval, da boš poskrbel za red v hiši, kuhano kosilo (pa ni važno al si ženska ali moški) in kakšno stvar uredil. Ne mislim s tem, da je treba 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} časa se ukvarjat samo s tem, ampak, da ne narediš niti minimalnih stvari, je pa zame povsem nesprejemljivo.
Tako, da zame je nerazumljivo, da že 10 let gledaš tako stanje. Če ne more minimalnega naredit v hiši, naj gresta pa s sinom na svoje. Zakaj se češ ti živcirat, koristi itak nimaš nobene. Z njene strani ni niti malo spoštovanja do družine, ki jo je sprejela k sebi. Če sinu to ustreza, pa naj uživata skupaj kje drugje. Čeprav jaz se vedno čudim moškim, ki gledajo take lenobe (in obratno).
Tudi zato, ker v veliko primerih si je mama želela fanta, pa je rodila deklico… In potem imata še isti karakter in je trenje celo mladost in celo življenje. Do zetov so pa take mame s poročeno hčerjo, s katero sta še vedno na bojni nogi vse medene, ker imajo končno tudi “sina”….[/quote]
ma kje, problem je, ker je dom in urejanje odnosov ženska domena in zato moški jamrajo. Zetov, ki so priženjeni in ne marajo svojih tastov in tašč je ogromno. Samo ti ne jamrajo na monu, ampak so raje v službi, v gostilni ali pri ljubici. videno neštetokrat. Če bi moški bili sposobni zagotoviti ženi lastno gospodinjstvo, bi bilo teh trenj veliko manj. ampak oni so komot, kaj lažjega kot da kar k mami pripelješ še ženo, imaš gospodinjo in seks vedno pri roki.
Pa še moje razmišljanje
Sem snaha in sem tašča. Moja tašča – ne živimo skupaj, jo pa velikokrat obiščemo- mi je krasen vzor. NIKOLI se v nič ne vtika. Samo če jo kaj vprašam, pa še takrat reče, jaz tako, pa to ni nobeno pravilo, da tudi ti narediš tako. Moja mama – ne živimo skupaj….- se pa zelo rada vmešava in “začuda” brat, ki živi z njo…., ni dobro. Njegova žena je pa zlata in moja mama je res lahko srečna. Torej, poskušam biti taka kot moja tašča. Ne dajem pripomb, mnenj, vtisov pred mojimi otroci in njihovimi partnerji. Ko sva pa sama z možem, pa seveda tudi pokomentirava kakšno zadevo. In mislim si: pa saj sva ju dobro vzgojila, cca 20 let sta živela z nama, videla da tudi oči dobro skuha, pomije posodo, tla, okna, zlika, gre v trgovino…, menda se bosta tudi v svojem zakonu obnašala tako in bosta skupaj s partnerjem ustvarjala pozitivno bivalno okolje. Aja, tudi skregali smo se, midva z možem, jaz s hčerko, jaz s sinom, mož z otrokoma, ampak ne za dolgo in ne s težkimi besedami.
Kaj pa razmišljanje v to smer: Mama za sineka vse naredi…še v šolo bi šla namesto njega če bi lahko…. Vmes kak družben signal, da ženska ni dolžna vsega narediti in potem mamo tu sinovo spoštovanje do ženske…. Ji pač ni treba nič, bo on poskrbel zanjo, kot je nekoč mama za njega. Upam, da me kdo zastopi kaj mislim.
Pa ste, drage mame svojih sinkov, kdaj slisale zato, da sin izbere partnerko po vzoru svoje mame? Baje… Mene je sicer malo strah, da sem res taka kot moja tasca, ampak kaksne vzporednice ze morajo bit. 🙂
Sicer pa daj jima mir. Ocitno jima ustreza. Ali z drugimi besedami, dost je neumen, ce je to res tko. 🙂