Kaj pomeni biti ‘porok’ g. Tomc?
Pozdravljeni,
prosim za odgovore na spodnja vprašanja, ker čisto ne razumem. Banka je kot pogoj, da odobri kredit zahtevala poroka. Nič sicer niso govorili o’kreditno sposobnih’ porokih, zahtevali so davčno in osebno številko. (ne pa zadnjih pokojninskih odrezkov). Omenjali so, da bosta solidarnostna poroka.
1. Če je kdo porok pri hipotekarnem kreditu, to verjetno pomeni, da recimo če kreditojemalec ne plačuje obveznosti, se spravijo na poroka na njegovo plačo oz. pokojnino in na morebitne nepremičnine, ki jih porok ima?
2. Še to me zanima, recimo, da sedaj midva dobiva kredit na 25 let, zavarovan s hipoteko (na kateri grediva) in da imava 2 poroka- starši od enega kreditojemalca.
To verjetno ne pomeni, da morata biti poroka vseh 25 let?
3. Ali se po opravljenih delih, ko počrpaš kredit, ponovno izvede cenitev, ker je vrednost parcele in objekta toliko višja, da bi iz tega nsalova lahko ‘brisali’ starša kot poroka ven?
4. Ali je to vedno normalno možno in je to praksa, ali je to stvar, ki jo je treba zapisat v kreditno pogodbo, preden se dobi kredit?
5. Pa predvsem še to, ali to pomeni, da ker sta starša poroka,se to zapiše v Sisbon in ne vem kam še vse, ali to pomeni, da poroka 25 let ne moreta vzeti nobenega kredita?
Ali to dejstvo, da sta poroka, ne vpliva na kreditno sposobnost?
Hvala za odgovore in lp,
Radoveden
1. da
2. Poroštvo je za dobo kredita, se pravi 25 let. Ker se pa kredit sproti odplačuje, lahko čez nekaj let zaprosite banko, da porok ni več potreben.
3. Svar dogovora z banko. Možno je, če se banka strinja.
4. da
5. Porok se obravnava kot kreditojemalec, se pravi kot da ima kredit in je ves čas kreditno nesposoben.
Poroštvo je opredeljeno v Obligacijskem zakoniku:
XXIX. poglavje: POROŠTVO
1. oddelek: SPLOŠNE DOLOČBE
Pojem
1012. člen
S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.
Oblika
1013. člen
Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno izjavo pisno.
Poroštvena sposobnost
1014. člen
S poroštveno pogodbo se more zavezati samo, kdor ima popolno poslovno sposobnost.
Poroštvo za poslovno nesposobnega
1015. člen
Kdor se kot porok zaveže za obveznost kakšne poslovno nesposobne osebe, odgovarja upniku enako kot porok poslovno sposobne osebe.
Predmet poroštva
1016. člen
(1) Poroštvo se lahko da za vsako veljavno obveznost, ne glede na njeno vsebino.
(2) Poroštvo je mogoče prevzeti tudi za pogojno obveznost ter za določeno bodočo obveznost.
(3) Poroštvo za bodočo obveznost se sme preklicati, preden obveznost nastane, če ni določen rok, v katerem naj bi nastala.
(4) Poroštvo se lahko da tudi za obveznost nekega drugega poroka (porokov porok).
Obseg porokove odgovornosti
1017. člen
(1) Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.
(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.
(3) Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika.
(4) Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.
(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe.
Prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija)
1018. člen
Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev.
2. oddelek: RAZMERJE MED UPNIKOM IN POROKOM
Oblike poroštva
1019. člen
(1) Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi (subsidiarno poroštvo).
(2) Vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj.
(3) Če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo).
(4) Porok odgovarja kot porok in plačnik za obveznost, nastalo iz gospodarske pogodbe, če ni dogovorjeno kaj drugega.
Solidarnost porokov
1020. člen
Več porokov za neki dolg odgovarja solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal upniku posebej, razen če je s pogodbo njihova odgovornost drugače urejena.
Izguba pravice do roka
1021. člen
Če je dolžnik izgubil pravico do roka, določenega za izpolnitev njegove obveznosti, upnik vendarle ne more zahtevati od poroka izpolnitve pred iztekom tega roka, razen če ni drugače dogovorjeno.
Stečaj glavnega dolžnika
1022. člen
(1) V stečaju glavnega dolžnika je upnik dolžan priglasiti svojo terjatev in o tem obvestiti poroka, sicer odgovarja poroku za škodo, ki bi jo ta imel zaradi tega.
(2) Zmanjšanje obveznosti glavnega dolžnika v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave ne pomeni tudi ustreznega zmanjšanja porokove obveznosti, zato odgovarja porok upniku za ves znesek svoje obveznosti.
Primer zmanjšane odgovornosti dolžnikovega dediča
1023. člen
Porok odgovarja za ves znesek obveznosti, za katerega je prevzel poroštvo, tudi če bi se od dolžnikovega dediča moglo zahtevati plačilo samo tistega njenega dela, ki ustreza vrednosti podedovanega premoženja.
Porokovi ugovori
1024. člen
(1) Porok lahko uveljavlja zoper upnikov zahtevek vse ugovore glavnega dolžnika, vštevši ugovor pobotanja, ne pa tudi osebne dolžnikove ugovore.
(2) Dolžnikova odpoved ugovorom ter dolžnikova pripoznava upnikove terjatve nimata učinka nasproti poroku.
(3) Porok lahko uveljavlja proti upniku tudi svoje osebne ugovore, na primer ničnost poroštvene pogodbe, zastaranje upnikove terjatve nasproti njemu, ugovor pobotanja vzajemnih terjatev.
Dolžnost obvestitve poroka o dolžnikovi opustitvi
1025. člen
Če dolžnik ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, mora upnik o tem obvestiti poroka, ker sicer odgovarja za škodo, ki nastane zaradi tega poroku.
Oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja
1026. člen
(1) Porok je prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po zapadlosti terjatve ne terja v enem mesecu od te zahteve izpolnitve od glavnega dolžnika.
(2) Kadar rok za izpolnitev ni določen, je porok prost odgovornosti, če upnik na njegovo zahtevo po izteku enega leta od sklenitve poroštvene pogodbe v enem mesecu od te zahteve ne da potrebne izjave za določitev dneva izpolnitve.
Oprostitev poroka zaradi opustitve garancij
1027. člen
(1) Če upnik opusti zastavo ali kakšno drugo pravico, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve, ali če jo izgubi zaradi svoje malomarnosti in tako onemogoči prehod te pravice na poroka, je porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice.
(2) Pravilo iz prejšnjega odstavka velja tako v primeru, ko je pravica nastala pred sklenitvijo poroštvene pogodbe, kot tudi v primeru, ko je nastala potem.
3. oddelek: RAZMERJE MED POROKOM IN DOLŽNIKOM
Pravica zahtevati povračilo od dolžnika
1028. člen
(1) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila.
(2) Pravico ima do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.
Pravica poroka solidarnega dolžnika
1029. člen
Porok enega izmed več solidarnih dolžnikov lahko zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, ter stroške.
Pravica poroka do vnaprejšnjega zavarovanja
1030. člen
Še preden poplača upnika, ima porok, ki se je zavezal z vednostjo ali odobritvijo dolžnika, pravico zahtevati od njega potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke v naslednjih primerih: če dolžnik ob zapadlosti ni izpolnil svoje obveznosti, če je upnik sodno zahteval plačilo od poroka in če se je dolžnikovo premoženjsko stanje po sklenitvi poroštvene pogodbe znatno poslabšalo.
Izguba pravice do povračila
1031. člen
(1) Dolžnik sme uporabiti zoper poroka, ki je brez njegove vednosti plačal upnikovo terjatev, vsa pravna sredstva, s katerimi bi bil ob tem plačilu lahko zavrnil upnikov zahtevek.
(2) Porok, ki je plačal upnikovo terjatev, ni pa o tem obvestil dolžnika, in je ta, ker ni vedel za plačilo, znova plačal isto terjatev, ne more zahtevati povračila od dolžnika, pač pa ima pravico zahtevati od upnika, naj mu vrne tisto, kar mu je plačal.
Pravica do vrnitve plačanega
1032. člen
Porok, ki je brez dolžnikove vednosti plačal upnikovo terjatev, ki je bila pozneje na dolžnikovo zahtevo razveljavljena ali je ugasnila s pobotom, sme zahtevati vrnitev plačanega samo od upnika.
4. oddelek: REGRES PLAČNIKA NASPROTI POROKOM
1033. člen
Če je več porokov, pa eden med njimi plača zapadlo terjatev, ima pravico zahtevati od drugih porokov, naj mu vsak povrne del, ki odpade nanj.
5. oddelek: ZASTARANJE
1034. člen
(1) Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.
(2) Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika, razen če porok odgovarja solidarno z dolžnikom.
(3) Pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje nasproti poroku le, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega dejanja pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, opravljenega, da se ugotovi, zavaruje ali izterja terjatev zoper glavnega dolžnika.
(4) Zadržanje zastaranja obveznosti glavnega dolžnika nima učinka nasproti poroku.
Praksa je različna. Idealno bi bilo, da že sedaj to definirate v pogodbi, če se bodo s tem strinjali. Načeloma ne bi smelo biti težav z izbrisom porokov, če bo dovolj hipotekarnega zavarovanja in dovolj kreditne sposobnosti. Banke zahtevajo poroke, če nimate dovolj visoke plače, kjub temu, da je vrednost hipoteke dovolj visoka.
Lp,
Pozdravljeni,
Prosim če mi lahko svetujete, kaj lahko storim.
Pred nekaj časa sem družinskemu prijatelju podpisala poroštvo pri kreditu, sprva je vse potekalo
dobro, nato so začeli prihajati opomini, vendar je vedno sam poravnal obveznosti – hvala bogu.
Je pa nastopil drug problem, tudi sama sem morala vzeti kredit in ga sedaj odplačujem (redno
seveda), vendar se bojim, da bi zaradi njegove neplačilne discipline to breme obremenilo mene (kar
ne bi mogla plačevati ker imam svoj kredit).
Zanima me ali je kakšna možnost, da odstopim od tega poroštva?
Hvala za odgovor, lp
Imam vprašanje glede poroštva.
Jaz sem porok fantu, za kredit, s svojo polovico nepremičnine.
Zanima me, ali se on, kljub temu da je kreditno sposoben in ima službo za NDČ, lahko ob razhodu odloči da mi bo nagajal in neha plačevati kredit?
Kaj stori banka?Ali mu onemogoči še kakršnokoli najemnaje kredita v prihodnosti?Se njemu vseeno najprej usede na plačo? Ali lahko to sploh stori?
Zanima me, kako lahko kreditojemalec “očrni” poroka, ali lahko zahteva da namesto njega plačuje kredit.
Razumem da je to namen poroštva v primeru kreditne nesposobnosti in izgube službe, kaj pa če do tega ne pride?
Če prav razumem ste fantu porok in še svojo nepremičnino ste dali pod hipoteko! Torej ste ga dvojno zavarovali.
Če fant ne plačuje kredita se mu najprej usedejo na plačo. Če mu ne morejo trgat od plače (ima prenizko ali je nima) potem se usedejo tudi na vašo plačo. Če tudi tu ne morejo poplačat obroka kredita vam zasežejo nepremičnino ki je v hipoteki.
On verjetno ni kreditno sposoben če že ima kredit zato tudi dokler tega kredita ne poplača ne more dobiti novega.
Ja tako je, dvojno.
V bistvu me zanima samo to: Če se prostovoljno odloči za neplačevanje samemu sebi v skledo pljune – banka bo najprej terjala njega (se mu PRISILNO usedla na plačo).
Srž vprašanja leži v tem:
Če se razideva in ima on kredit, nepremičnina pa je skupna – jaz sem pa porok za njegov kredit, ali lahko od mene ZAHTEVA plačevanje tega kredita, če je kreditno sposoben? Najbrž noben človek pri zdravi pameti ne bo šel pustiti službe ali se jajcat z banko – hočem reči ali lahko na banki zahteva da zaradi razhoda in ker si je on naprtil kredit, plačujem ta kredit jaz ki ga nimam?
a razumete poanto…Gre za to, če bi želel nagajat po razhodu in meni postavljat neke časovne okvire kdaj njega izplačat, oziroma kdaj nepremičnino prodat.
Seveda lahko nagaja, če želi. Porok je porok, morebitne družinske zadeve tukaj nimajo prav nobene veze. Če on ne more plačevati kredita, ga morate vi.
Če bi se razšla, je mogoče boljša rešitev, da se hiša proda in se poplačajo krediti iz nje, vidva pa vsak na svoj konec.
Ali vama škripa, da te stvari skrbijo?
Ja, razhod je vprašanje časa.
Kaj pa, če bi jaz prevzela njegov kredit in ga samo namesto na 10 let odplačevala na 20, pa se potem anuiteta zmanjša?
Z novim kreditom, bi bilo čist preveč stroškov.
Ma ne vem kakšne opcije sploh imam. Nepremičnino bi rada obdržala, pol bi je lahko eventuelno dala tudi v najem.
Aja, etažna lastnina in sobivanje ni varianta.
Ne spoznam se tako zelo na bančne zadeve, vendar kolikor vem, prevzem kredita ni možen, če pa je, bi bila neka sprememba, za katero bi seveda zahtevali neke stroške. Najbrž imate tudi drugačno boniteto od njega, mogoče nižjo plačo? Poleg tega želite spremembo kredita, dobe odplačevanja, ne vem, ali gre tudi v tem primeru za nov kredit ali za spremembo. V vsakem primeru mislim, da bi banka vsaj nekaj zaračunala. Pri daljšem kreditu bi seveda tudi odplačali več, saj bi bilo več obresti. Jemanje novega kredita je pa najbrž točno zaradi tega najslabša zadeva.
Glede opcij se poskusite pogovoriti s fantom, kaj želi eden, kaj drugi, kako se lahko to reši brez pretiranih dodatnih stroškov ali kakšnih nagajanj. Kdaj ste pa imeli namen opraviti prepis njegovega dela nepremičnine na sebe? Ko bi ga izplačali ali že prej?
Ali ste mogoče vi ista oseba kot v eni drugi temi?
Poroštvo in smrt nimata kaj skupnega, če porok ni dedič. V primeru smrti se namreč vso zapustnikovo premoženje IN dolgovi podedujejo. Če je oporoka, so dediči tisti, ki so v njej določeni (+ morebitni nujni deleži), sicer pa se deduje po zakonu. V prvem dednem redu so zakoniti dediči zakonec/izvenzakonski partner in vsi otroci zapustnika v enakih deležih. Oni podedujejo premoženje in dolgove ter odgovarjajo zanje do vrednosti zapuščine, vendar z vsem svojim premoženjem. To pomeni, da če je recimo v zapuščini hiša vrednosti 100.000 EUR, dolgov pa 150.000 EUR, so dediči dolžni poplačati 100.000 EUR, vendar se lahko upnik usede tudi na njihovo plačo, ni nujno, da se poplača točno iz tiste hiše (in ponavadi to tudi ni želja dedičev).
Če je aktivno premoženje v zapuščini večje od dolgov, se je načeloma nesmiselno odpovedovati dedovanju. V praksi je tako, da se na sodišču ponavadi sklene dedni dogovor, kjer se dediči dogovorijo, kdo bo kaj podedoval (npr. en sin vikend in avto, hči stanovanje, žena hišo in stanje na TRR + kredit). Če tega ni, potem deduje vsak npr 1/3 vsake zadeve, kar lahko zadeve seveda bistveno oteži. Najbolje je, da gredo v primeru kreditov dediči tudi na banko, kjer se dogovorijo, kako se bo dolg poplačal. Četudi se dedič dedovanju odpove, obstaja verjetnost, da se banka ne bo dala kar tako in bo še naprej trkala na vrata dedičev…
Če pa porok ni dedič, potem njega smrt kreditojemalca ne udari s finančnega vidika.
Mp, včasih ga pa res biksneš.
Poglej Zakon o dedovanju. Dediči dedujejo VSE premoženje IN dolgove. Vse to tvori zapuščinsko maso, ki se deduje. Odgovornost za zapustnikove dolgove nosijo dediči.
Tukaj sploh ne govorimo o kakšni hipoteki, ker ne vemo, če obstaja. Zgoraj je dan primer, kaj pomeni, da dediči odgovarjajo z vsem svojim premoženjem (in ne le s premoženjem zapustnika, kar pomeni, da ni nujno, da se npr proda hiša zapustnika).
V tvojem primeru bi torej kaj, dediči dobili hišo, porok (recimo, da je sosed in ni dedič) pa bi moral plačevati kredit?! Se ne zdi to rahlo nelogično?
Če je porok dedič, je pa seveda zgodba drugačna. In ponavadi so poroki kakšni ožji družinski člani, najpogosteje zakonci, ki so tudi dediči, v tem primeru so seveda potem dolžni plačevati kredit, pa ne zaradi poroštva, temveč zaradi dedovanja.
Mp, včasih ga pa res biksneš.
Poglej Zakon o dedovanju. Dediči dedujejo VSE premoženje IN dolgove. Vse to tvori zapuščinsko maso, ki se deduje. Odgovornost za zapustnikove dolgove nosijo dediči.
Tukaj sploh ne govorimo o kakšni hipoteki, ker ne vemo, če obstaja. Zgoraj je dan primer, kaj pomeni, da dediči odgovarjajo z vsem svojim premoženjem (in ne le s premoženjem zapustnika, kar pomeni, da ni nujno, da se npr proda hiša zapustnika).
V tvojem primeru bi torej kaj, dediči dobili hišo, porok (recimo, da je sosed in ni dedič) pa bi moral plačevati kredit?! Se ne zdi to rahlo nelogično?
Če je porok dedič, je pa seveda zgodba drugačna. In ponavadi so poroki kakšni ožji družinski člani, najpogosteje zakonci, ki so tudi dediči, v tem primeru so seveda potem dolžni plačevati kredit, pa ne zaradi poroštva, temveč zaradi dedovanja.[/quote]
Žal je tako da banke sploh ne zanima dedovanje ampak se takoj spravi na poroka! Če tisti ki je vzel kredit ni sposoben odplačevati obrokov kredita jih mora plačati porok!
Kar se tiče dedovanja je pa tako da se Dediči lahko odpovejo dedovanju če je dediščina manjša od dolga!
Porok se pa temu ,da mora vrniti dolg banki ne more odpovedati!
Torej dolg bo vseeno poravnal porok.
V primeru da hiša ni pod hipoteko jo dediči brez problema dobijo. Porok mora pa prijaviti terjatve-dolg na zapuščinski obravnavi oziroma iti v tožbo da dobi nazaj to kar plačuje!
Kdo ga je biksnil?
Še en primer za annelaure.
Lojze vzame kredit za 20.000 eur. Prijatelj Matija mu gre za poroka.
Po enem letu Lojze umre. Banka terja Matijo da vrne 20.000 eur. Matija mora plačevati obroke drugače se mu usedejo na plačo.
Lojze zapusti 100.000 eur vredno hišo sinu.
Matija mora tožiti sina da mu iz zapuščine vrne 20.000 eur.
Banka s tem nima nič!