kaj porečete na to..?
Kailash, ne vem sicer od kod ti ti podatki, ampak stvari v resnici stojijo takole: otrok potrebuje dnevno 1,2 g beljakovin na kilogram telesne teže, odrasel človek pa 1 g beljakovin na kilogram telesne teže (seveda so to normativi za normalno hranjene ljudi, ne pretežke, ne prelahke).
Soja (suho zrnje) ima v 100 g 34,1 g beljakovin, sveži fižol 10,1 g, špinača 2,2 g, sveže gobe 2,8 g in bel kruh 8 g beljakovin. Za primerjavo ima sveže meso v 100 g npr. 19 g beljakovin (pusta govedina), 20,2 g (piščanjčja prsa), 19,2g (postrv), 24,5 g (tuna), jajce 12,9 g, kravje mleko 3,5 g, siri 20-34 g beljakovin,…
Potem je tu še faktor, ki mu pravimo biloška vrednost beljakovin in ki nam pove, koliko od teh beljakovin, ki smo jih pojedli s hrano, se bo predelalo v človešče beljakovine oz. koliko beljakovin iz hrane lahko dejansko izkoristimo in koliko se jih izloči iz telesa nazaj ven.
Tu podatki pravijo takole: sirotka 100, celo jajce 94, mleko 85, ribe 76, meso 74, soja 72, fižol 58,…
Iz tega je razvidno, da veliko bolje izkoristimo živalske kot rastlinske beljakovine. Logično ne, saj nismo rastline :)))
In sedaj še enkrat premisli, s katero vrsto hrane je lažje zadostiti potrebam po beljakovinah. Če ti matematika ni ravno tuja, boš hitro izračunala s kakšnim kosom npr. sira oz. kakšno kopico soje na krožniku bo tvoje telo dobilo in izkoristilo enako količino beljakovin.
Seveda pa zdrava mešana prehrana pravi, naj bi 1/3 vseh dnevnih potreb po beljakovinah pokrili z živalskimi, 2/3 pa z rastlinskimi beljakovinami. In če bi se držali tega in seveda tudi ostalih načel zdrave prehrane, bi bili čisto normalno hranjeni.
Nobena skrajnost v življenju ni dobra, niti pretirano mesojedstvo, niti čisto vegetarianstvo.
Osem laži o prehrani
Mesna industrija pa tudi nekateri strokovnjaki zaradi osebnih razlogov ali profita širijo mite o nepogrešljivosti mesa za človekovo prehrano. Kljub “pomanjkanju” snovi, ki jih z lažmi poskušajo predstaviti pa so po vseh raziskavah vegetarijanci bolj zdravi in dlje živijo kot mesojedi. Poglejmo si nekaj teh mitov oz. laži:
Laž o prehrani št. 1:
KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA BELJAKOVIN!
NAPAČNO!
Za izgradnjo celic tako pomembnih beljakovin je dovolj v zelenjavi in žitu, zlasti v fižolu, grahu, leči in orehih. Pri raznoliki, brezmesni prehrani dobi telo vse važne aminokisline, iz katerih nastajajo beljakovine. Soja in avokado vsebujeta celo popolno paleto teh osmih aminokislin.
Ni bojazni, da bi bili nezadostno oskrbljeni z beljakovinami. Za Nemčijo npr. velja, da ljudje uživajo še enkrat toliko beljakovin, kot jih telo potrebuje. S tem preobiljem je povezano nalaganje živalskih beljakovin v krvnih žilah in tkivu, kar lahko preprečuje prehajanje vitalnih snovi v organe, mišice in kosti.
Prekomerno uživanje živalskih beljakovin povzroča bolezni.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 2:
KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA ŽELEZA!
NAPAČNO!
Mikroelement železo ni samo v mesu, temveč tudi v številnih rastlinskih živilih. Posebno bogati z železom so zelje, žita, sončnično seme, rdeča pesa, proso, leča, grah, soja, pšenični kalčki, portulak, sezam ter topinambur. Poleg tega: vitamin C – npr. v kozarcu sadnega soka pri jedi ali solate z limoninim sokom ali peteršiljem, izboljša sprejemanje železa iz hrane. Pravi čaj in kava pa slabšata sprejemanje železa za 40 do 50 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 3:
KDOR NE JÉ MESA, TRPI ZARADI POMANJKANJA VITAMINA B 12!
NAPAČNO!
Zagovorniki uživanja mesa izredno razpihujejo temo o vitaminu B 12. Vegetarijanci so v povprečju mnogo bolj preskrbljeni z esencialnimi hranili ter vitamini kot so npr. vitamin B 1, folna kislina, vitamin E, magnezij, kalij ali mangan, kot ostalo prebivalstvo. To je dejstvo. Dovajanje vitamina B 12, ki se obravnava kot “kritični vegetarijanski vitamin” pri lacto-vegetabilni hrani (brezmesna hrana z mlečnimi proizvodi) sploh ni problem. Vegetarijanci naj bi tu in tam zavestno storili nekaj za njihov vitamin B 12: z mlečno kislino prevreto zelenjavo, kislim zeljem, pivom iz pšeničnega slada ali nadomestnimi sredstvi.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 4:
VEGETARIJANCI TRPIJO ZARADI POMANJKANJA KALCIJA!
NAPAČNO!
Kalcij je pomembna sestavina za izgradnjo človekove kostne substance. Je v sezamu, orehih, v kodrastem ohrovtu, peteršilju, špinači, pastinaku, čebuli ter v razni drugi zelenjavi in žitih.
Pomembno: Fitinska kislina je skladiščna oblika za fosfor v žitnem zrnu ter se povezuje s kalcijem. V tej zvezi telo kalcija npr. v kruhu ne more sprejemati. Samo tradicionalno 24-urno vzhajanje, ki so ga uporabljali že stoletja, razgradi omenjeno zvezo. V današnjih pekarnah zaradi tako imenovanega hitrega štarta in skrajšanja časa vrenja ni običajne razgraditve droži. Zaužijemo lahko še toliko kalcija, a je za telo brez vrednosti. Pri kruhu, ki je pripravljen tako kot včasih, s 24-urnim postopkom vrenja, lahko vsebovani kalcij sprejmemo optimalno.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 5:
NE JESTI MESA POMENI JESTI SAMO ŽITO!
NAPAČNO!
Naraščajoče število vegetarijanskih jedi v lokalih za sladokusce kot tudi številne kuharske knjige
dokazujejo, da “vegetarijansko” preprosto ne gre enačiti z jedmi iz zrnja ter zelenjave. Začimbe so namreč tiste, ki naredijo hrano okusno. Kdor je že kdaj ugriznil kos surovega, nezačinjenega mesa, temu ni treba pripovedovati, da so mrtve živali brez okusa. Krepka, okusna aroma, ki jo večina ljudi pripisuje mesu, ni nič drugega kot okus po dobro začinjenem in popečenem. Izdatek, ki ga marsikdo ima, da kos mesa panira, začini ter speče, lahko prav tako dobro uporabi za paniranje in pečenje kosov jajčevca ali zelene. Delikatesa, za katero živali ni treba umreti, rahlo popečena diši prav tako krepko in aromatično.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 6:
NOSEČE ŽENSKE MORAJO JESTI MESO, SICER TRPI ŠE NEROJENI OTROK!
NAPAČNO!
Mlečno vegetarijanska prehrana, pri kateri so razen rastlinske hrane na jedilniku tudi jajčni proizvodi, tudi med nosečnostjo zadošča potrebo po nujnih hranilih.
Vegetarijanke so z vegetarijansko prehrano z mnogimi esencialnimi hranili celo bolje preskrbljene kot nevegatarijanke.
Pri popolnoma vegetarijanski prehrani (brez mleka in jajc) je treba med nosečnostjo paziti na zadostno količino beljakovin, kalcija in B 12 ter po dogovoru z zdravnikom prehrano dopolniti z vitamini ter mineralnimi preparati.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 7:
DOJENČKI IN OTROCI POTREBUJEJO MESNO HRANO!
NAPAČNO!
Raziskave dokazujejo, da je za dojenčka mleko mater vegetarijank bolj zdravo, ker vsebuje manj za okolje škodljivih strupov, zato pa več vitaminov ter maščobnih kislin. Temu ne nasprotuje nobena znanstvena študija. Nobena namreč ni dokazala, da dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primanjkuje npr. železo. Za dojenčka, starega 6 do 12 mesecev, Deutsche Gesellschaft für Ernährug (DGE, Nemško združenje za prehrano) priporoča 8 mg železa na dan. Otroška zdravnica priporoča za obed 25 g nemastnega govejega mesa na teden, ker vsebuje 0,65 mg železa. Obrok (100 g) ovsenih kosmičev pa vsebuje 3,6 mg železa, obrok riža 2,6 mg, gomolj koprca 2,5 mg.
Otrokom sta ljubezen do živali ter strah pred ubijanjem prirojena. Kdo bi rad otroke pripravil do tega, da bi si zatiskali oči pred trpljenjem in ubijanjem? Z uživanjem mesa otroka vzgajamo k razlikovanju življenja vrednih in življenja nevrednih bitij: z mucam in psi naj bo prijazen, nedolžnega pujska in srnico pa naj jé.
LAŽ O PREHRANI ŠT. 8:
JESTI MESO SODI K ŽIVLJENJU!
NAPAČNO!
Jesti meso pomeni biti soodgovoren za lakoto.
“Ista površina zemlje, ki kot travnik, torej kot krma za živino, z mesom hrani deset ljudi, bi lahko, posejana z grahom, prosom, lečo in ječmenom prehranjevala sto ljudi.”
Alexander von Humbolt, utemeljitelj znanstvenega zemljepisa
Zapravljanje pridelovalne površine: Brez mesne produkcije bi lahko shajali približno s četrtino pridelovalne površine. Na enem hektarju zemlje je mogoče pridelati 50 kg govejega mesa ali pa 4.000 kg jabolk, 8.000 kg krompirja, 10.000 kg paradižnika ali 12.000 kg zelene.
Zapravljanje žita: Polovico svetovne žetve se uporabi kot krmilo. V industrijskih deželah je delež žetve, ki se poklada živini celo večji od dveh tretjin. 60 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} uvoza vseh krmil pride iz dežel v razvoju. Tam zaradi lakote vsak dan umre 40.000 otrok, 1,3 milijarde ljudi trpi zaradi podhranjenosti, zaradi lakote oziroma posledičnih bolezni vsako leto umre 50 milijonov ljudi.
Pri tem ne bi bilo treba nikomur na tej Zemlji umreti od lakote: dodatno bi se lahko prehranilo 100 milijonov ljudi, če bi se poraba mesa v industrijskih deželah zmanjšala samo za deset procentov.
Ah, se nekdo, ki je bral literaturo brez potrebnega matematicnega znanja. Draga moja. Kaj sem jaz napisala? Da je potreben 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} vnos kalorij iz beljakovin. Malo preracunaj kaj govoris. Povedala si popolnoma enako kot jaz, le verjetno ne razumes osnov matematicnega normiranja. Vsi tvoji podatki so namrec normirani na tezo, moji pa na kalorije. Ker pravis, da ti matematika ni tuja lahko enostavno prenormiras tvoje podatke na kalorije.
Torej na primer, po USDA zahtevah naj bi odrasel moski, zmerno aktiven, dnevno zauzil 2990 kCal. Povprecna teza takega moskega je 75 kg. torej bi moral po tvoje zauziti 75g beljakovin. 1g beljakovin ima 4kCal, kar znese 300 kCal, kar je 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} od njemu predpisanega kalorijskega vnosa. Torej ta clovek mora zauziti 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kalorijskega vnosa iz beljakovin. Razumes? Popolnoma enako razmerje velja za otroke vseh starosti in zenske, zato je veliko bolj smiselno dolociti vnos beljakovin preko {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} kalorijskega vnosa kot pa z nekimi grami na neko idealno tezo.
In zakaj normirati na kalorije? Ali clovek uziva hrano na kile ali na kalorije? Torej, ali nam je predpisano koliko kilogramov hrane moramo dnevno pojesti ali koliko kalorij moramo pojesti?
Ker so dolocene dnevne kalorije in ne kilogrami je edino smiselno vsebnost hranil normirati na kalorije, in ne na kilograme, kot to ti pocnes.
In ce se bos potrudila in beljakovine normirala na kalorije namesto na kilograme bos dobila procente, ki sem jih napisala (soja 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} beljakovin, fizol 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, spinaca 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, gobe 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, navaden kruh 15{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, mleta govedina 35{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, materino mleko 6{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}).
Iz zgoraj napisanega je popolnoma jasno, da ce zagotovis kalorijski vnos iz polnovredne hrane je popolnoma enako enostavno zagotoviti dovolj beljakovin iz rastlinskih virov kot iz zivalskih. Pojesti moras sicer vec hrane da zagotovis dovolj kalorij, vendar se mi zdi, da v danasnjem zahodnem svetu ob vsej obilici hrane nekako ni problem kalorijsko stradanje, prej obratno.
Tale tvoja trditev o 1/3 zivalskih in 2/3 rastlinskih beljakovinah je pa popolni nesmisel, saj telo v bistvu sploh ne razlikuje med obema, razstavi jih na osnovne aminokisline in telesu je popolnoma vseeno, ali je bila neka aminokislina nekoc zivalskega ali rastlinskega izvora. Tudi ce upostaves slabsi izkoristek je rastlinskih beljakovin (z vsemi esenc. aminokislinami) veliko vec kot dovolj. Ce te pa to se naprej moti, pa lahko mirno popijes se kaksen kozarec mleka ali pojes jajce da dobis tebi tako ljube zivalske beljakovine, definitivno pa ti ni treba zato jesti mesa.
Ce torej vegetarijanstvo po tvoje ni dobro in je “ekstrem”, odkod potem stalisce ADA (dieteticna organizacija s preko 10.000 clani – zdravniki in nutricisti), da je vegetarijanska prehrana zdrava in popolnoma primerna tako za nosecnice, sportnike in otroke vseh starosti? Se celo slovensko ministrstvo za zdravje ugotavlja, da je taka prehrana popolnoma sprejemljiva za otroke in ga je vkljucilo v smernice zdravega prehranjevanja. Se torej vsi ti strokovnjaki lazejo, prav ima pa neka “risanka” na nekem forumu?
Z gornjim staliscem se strinjajo tudi kanadska dieteticna organizacija (DC) in angleska (BDA), tako da prosim, nehaj prepricevati ljudi, da morajo jesti meso ker se s tem ne strinja prakticno skoraj noben strokovnjak vec. Zaradi mene jejte kolikor hocete mesa, me sploh ne moti. Samo ne nas prepricevat da ga morajo jesti vsi. OK?
Zakaj pa vegetarianci tako radi preprečujete “mesojede”, da je meso nepotrebno?
V naši družini ga pojemo za moje pojme malo, meso je največkrat enkrat, mogoče dvakrat tedensko na jedilniku in prepričana sem, da je naša prehrana glede tega ZDRAVA!
In še to: oprosti, ker ti neka “risanka” bluzi in tupi kaj je prav. Seveda, “svetovna” organizacija z celimi 10.000 člani od samo nekaj milijard kolikor nas je na svetu, daje pa res zagotovo najbolj relevantne podatke!
Tole tvoje ocitanje, da te nekaj prepricujem je podobno tistemu vicu, ko sodnik vprasa: Zakaj ste ga pa udarili? Ja zato, ker me je on nazaj 🙂
Malo poglej, kdo tu koga prepricuje in kdo prav agresivno obtozuje druge. Jaz samo trdim, da imajo ljudje moznost izbire, da jedo meso ali pa da ga NE, (in z mano se strinjajo prakticno vsi strokovnjaki) medtem ko jih vecina tu trdi, da bi morali VSI jesti meso, ker naj bi to bilo edino zdravo, ker naj bi drugace “manjkalo beljakovin” in podobne neumnosti. In da bi VSI MORALI dajati otrokom meso, pa zaljenje in obsojanje takih ki tega ne pocnejo itd. Ravno taksno agresivno vsiljevanje mesojedih me je pripravilo, da sploh kaj napisem.
Kar se pa tice tvojega zanicevanja mnenja tisocev strokovnjakov pa takole: enako bi lahko rekla tudi za globalno segrevanje, ravno sedaj so imeli sestanek svetovni strokovnjaki (celo manj jih je bilo kot 10.000) na to temo. Je tudi njih po tvoje “premalo” v primerjavi z miljardami ljudi da bi kaj ugotovili in zato njihovo mnenje ni “relevantno”?
Zamisli se, kdo ima prav? 10.000 strokovnjakov za prehrano ali “risanka” na forumu? Dejstvo (mnenje strokovnjakov) ostaja, da uzivanje mesa danes na zahodu ni nuja, je stvar izbire, navade, obicaja.
Naj se enkrat povem, je cool, ce jes meso, ce tebe ne moti tudi mene ne. Prosim ne pa prepricevat drugih da morajo za zdravje nujno jesti meso in da morajo vzgajat otroke tako kot ti mislis, pa tudi ne ocitaj tvojih predsodkov o vegetarijancih meni.