Ko pride duša dvojčica vaše življenje, vstopi v vaše življenje, kot da bi sem spadala. Čeprav še ne gre za romantično razmerje, čutite svobodo, ko ste v bližini te osebe. Izražate tudi svoj pristni jaz – čutite, kako se vaša duša premika v vas, da bi se združila z njihovo.

Ne veste takoj, da ste srečali svojo dušo dvojčico. Nikoli ne bi pričakovali, da bo ta oseba v bistvu tako posebna. To ni nekdo, ki ga ustvarite v svojih mislih, in ga tudi ne morete prisiliti, da bi bil takšen, kot bi si ga želeli.

Najpomembnejše pa je, da ni pomembno, kdo je za vas- ne gre za romantiko ali ustvarjanje popolnega romantičnega para. Ko srečate svojega dvojčka, spremembe, ki se sprožijo v vašem življenju in v vas samih, spremenijo vse za vedno na najboljše.

Ne glede na to, ali imate sorodno dušo, ko srečate dvojčka, boste še vedno šli skozi proces duhovnega prebujanja. Izkusili boste dramatične spremembe; morda se boste ločili, zamenjali službo, se preselili v drugo državo, zamenjali prijatelje itd. Srečanje vas odpre, da vam in vašemu življenju prinese več svetlobe.

Svetloba vstopi skozi rano. Prebujenje prinese svetlobo v vaše življenje, vendar najprej izpostavi vaše rane, ki potrebujejo celjenje. To je boleča in zahtevna situacija.

Ostanite v vibraciji ljubezni.

Najprej se pofukata.

Potem pa dalje.

Lahko le potrdim navedeno občutki takšni, predrami te v dno duše in česa takšnega…. točno veš da je prišlo prvič in ne bo nikdar več. Postaneš drugačen, boljši človek. Pa če sta skupaj ali ne. Ga čutiš.

Nisem niti brala.

Duša dvojčica… ha ha ha. In potem se zbudiš.

@Guru

Mi lahko poveš, kaj se pa meni dogaja? Sem poročena , miren sinhroni zakon.  Nikoli mi ni bil niti en moški vsaj toliko všeč kot moški,  da bi ga dvakrat pogledala. To me sploh ni zanimalo.  Potem pa spoznam enega,  za katerega bi rekla, da na prvo žogo niti ne bi bil  pravi zame. Tudi mlajši, določene stvari so me tudi motile. Med nama je bila od začetka  močna privlačnost, ki pa se jo najprej nisem zavedala, ampak se je v mesecih samo krepila.  En dan se mi zgodi kot da bi srce poskočilo, ne znam opisati, takrat se je v meni nekaj zgodilo, neko globje custvo do tega človeka.  Nisem naredila nobenega  koraka, v upanju da bo minilo , da bom pozabila, daleč od oči daleč od srca in bom mirno živela naprej. Ampak ne morem pozabiti. Od tega ko se ne videvava, je že leto. Srce boli vsak mesec bolj.  Moralo bi biti obratno, ko človeka ne vidiš , se ohladijo čustva. Tu pa ne, zmeraj hujše je. To je neka globlja zadeva med nama, energetsko sva nekako povezana, to močno čutim. Problem pa je strah, ker bi to bila veza kjer bi drug drugemu nastavljala boleče ogledalo. Pa veliko zunanjih nesoglasij bi bilo (družba, okolica). Jaz moram reči da sem se v zadnjem letu izjemno spremenila, duhovno napredovala, dobila uvid v sebe, pa tudi razumem najin ples energij, kaj bi jaz njemu dala, ter on meni dal in kje bi se morala spreminjati oba.  Spremenila sem se v taki meri, da  ljudje sprašujejo, kaj se mi je zgodilo, da sem drugačna. Imam dosti bolj razvito intuicijo, sanjam intenzivno, dogodke ki se zgodijo čez par dni.

Mene je podobno zadelo, čeprav dvomim, da je bil duša dvojčica.  Bil je moški in bila sva si všeč,  poleg tega pa še miselno na isti valovni.

Žal mi je, če se to zgodi samo enkrat v življenju. Upam, da se mi bo zgodilo še kdaj.

Zgodilo se mi je pa točno to… dobila sem noro moč, lahko bi premikala gore, postala sem fokusirana, globlja, drugačna,  pretresel je vsak delček mene.

Ja, sva bila tudi intimna. Zato je težko govoriti o duši dvojčici. Bolj verjamem v kemijo in podoben pogled na svet.

Bil je moj “učitelj”. Sedaj sva končala.  In ne čutim več tega groznega pogrešanja, pa ne hrepenim po njegovih dotikih in poljubih, ostalo je samo globoko stanje hvaležnosti.

Hvala moj dragi. Rada te bom imela vedno. Če si ob meni ali ne. Hvala vesolju, da te je spustilo v moje življenje takrat, ko sem te najbolj potrebovala. Hvala.

Želim ti, da si srečen,  da si z njo ustvariš družino,  da bi te imela rada in da bi ob njej doživel vse tisto, kar si pravil, da doživljaš ob meni. Želim ti, da živiš.

Jaz sem srečna, dragi. Srečna,  da si bil del mojega življenja, srečna za vsa spoznanja, uvide in rast. Zdaj zmorem sama. Morda nekoč nekje… ali pa ne… tako kot bo življenje hotelo,  tako pač bo.

Moje življenje si izpolnil. Zdaj grem lahko dalje, v nove dogodivščine.

Ignoriraš, menjaš ali pa varaš. Predvsem pa nehaš trapat o dušah dvojčicah in vibracijah.

Mislim da ni tako enostavno. Nekateri ljudje v nas res pustijo močen vtis, drugi nobenega. In to da gnoriraš samega sebe , privede v to da, ali zboliš, ali se ti utrga, postaneš depresiven ali  postaneš agresiven, jezen. Predvsem moraš sam spoznati zakaj je nekdo tak vtis nate naredil

To je res. Tistemu kar mi radi rečemo duša dvojčica,  je v resnici naš učitelj. In če smo dovolj odprti… bomo osvojili lekcijo.

Moj mož je meni sorodna duša in duša dvojčica. Vse v enem paketu. Sem že zdavnaj ugotovila in zdaj samo še uživam v tem kar mi je dano in sem hvaležna vesolju, da mi ga je namenilo.

Točno tako, nekateri vstopijo v naše življenje, ga zamajejo do temeljev, odkrijejo stvari o nas samih za katere nismo pomislili, da jih imamo. Prebudijo nas. Kot to ni uspelo nikomur poprej. Vse kar smo in nam ostane je le to, fa smo so globoko hvaležni, zato da je takšna oseba prišla mimo. Pa četudi za kratek čas, večno bo nekje tisti delček, pečat, odtis. Rada te imam.Vso srečo ti želim.

In komu ti odgovarjaš?? Imaš monolog sama s sabo???

Mislim halooooo ženska….

Odgovarja meni. Kaj ni jasno?

Hruske in jabolka ne gredo v isto gajbico.

S casoma se se med hruskami in jabolki pojavi gniloba. 🤭

Soft

Ti imaš sidro, ne pa sorodno in dušo dvojčico. Ampak ker si zadovoljna, super zate.

Zanimivo, da večina najprej pomisli na nasprotni spol, zato se velikokrat zamenjuje vloga duše dvojčice in nekoga, ki v nas zbudi močna čustva zaljubljenosti, ljubezni ali privlačnosti.

Ni nujno, da gre za nasprotni spol. Duša dvojčica je nekdo, ki prebudi v nas preobrazbe, nas spodbudi k spremembam, rasti, vidi v nas potenciale, ki jih sami morda nikoli ne bi zaživeli na način, kot jih, ko se pogledamo na način, kot nas vidi ta duša.

Kako misliš sidro? Ne razumem.

Kakšne nebuloze. Z vsakim, s katerim sem bila, je bil moja duša dvojčica, sorodna duša, dokler je trajala zaljubljenost!

Ja S tem se strinjam.

V bistvu tudi sama mislim, da je brez veze govorit o nekih dušah dvojčicah.

Z nekom sta si všeč in to je to.

Ne strinjam se , da je vsak duša dvojčica. Sploh ne. Ponavadi so sorodne duše zakonci. To da se pa v nekoga zaljubiš, pa je hipna všečnost,privlačnost, lušten je, prihajamo, potem pa ali se prime ali ne. Lahko je sorodna duša s katero obstanes , se lepo dopolnjujeta in živita skupaj, imata družino. . Duša dvojčica pa pride kasneje, ko si bolj čustveno dozorel. Ponavadi ko si v vezi z nekom, imaš družino. In ta oseba ti premeša poglede, življenje in nastavlja zrcalo. Nikoli več ne živiš tako kot si. Samo tako začutiš le ob eni osebi. Ostalo je le neko hipni čustvo privlačnosti, pa probajva, se dajva dol, pa bo kar bo . To je zdaleč od tega o čemer se tu piše. Tu vse zgodbe, kako se spogledujejo, so iz tega naslova hipnosti.  Ampak tisti ki to ne dozivi, ne more razumeti.

To so po mojem fantazijski liki, ker se tako sami odločite, da jih boste poimenovali. Iskreno ne verjamem v predalčkanja v nobeni obliki, ampak, če je nekdo s katerim se razumeš in se ljubita duša dvojčica ali sorodna duša, ker se z nikomer drugim ne razumeš tako..potem jaz zagotovo lahko moža tja popredalčkam po teh vaših kriterijih. Ampak realnost je drugačna od fantazijskih likov. Odnos pa ni pravljica ampak trdo delo, vztrajnost, kompromisi, odrekanje, itd itd. A predvsem veliko spoštovanja in ljubezni.

Soft

kakorkoli jih poimenuj. Lahko tudi usojeni ljudje. Verjetno verjameš v usodo. Zelo je odvisno od intuicije, kako jo imaš razvito ter kako si globoka oseba, jaz imam kolegico  50 let ima,  ločena, njej je vsak nov ki ga spozna pravi, potem ko neha, pa ni bil pravi. To so plehki ljudje ki niti ne zmorejo globine, poskušajo z vsakim, ki bi bil za silo, pa dajmo poskusit , dobro zgleda, nekako se razumemo. Seveda pa ne smeš , res ne smeš zapasti v neko dogmo in potem intenzivno iskati to osebo. Sploh pa ne , da bi se zaradi tega ločil. Trezna glava mora biti na prvem mestu.  Če se zgodi, se zgodi, mislim pa da malo ljudi to res doživi. So pa to učitelji in ljudje ki jih nikoli ne pozabiš.ki so zrcalo, zaradi katerih se začneš korenito spreminjati.  Pogrešam da bi Guru kaj več povedal, odprl je temo, sedaj pa tisina.

Od vsakega se lahko veliko naučimo in vsi so na nek način lahko naše ogledalo. Vsakega pa s časom pozabiš, če nisi v stiku. To so dejstva, ne se jezit name, če ti odgovor morda ne bo po volji. Jaz gledam zelo praktično na življenje. Tisti, ki je s teboj v dobrem in predvsem ostane tudi v slabem, težkem obdobju, ta je pravi. Vse ostalo pa.. fantazijski liki. Po mojem. Vsak pa ve zase.

Ravno to je razlika, kar si rekla. Sčasoma ljudi pozabimo če nismo v stikih. Prave duše dvojčice, nikoli ne pozabiš. Nikoli.  Zgoraj je ena ženska dobro opisala, dlje ko človeka ni videla,huje je bilo. Moralo bi biti obratno. Daleč od oči, daleč od srca.  V vsakem človeku vidiš njo /njega, vsak ki ima podobne lase, oči, te spomni. Pa se lahko 50 let ne vidiš.  Ne obsojam da ne boš narobe razumela.

En primer duše dvojčice je v zgodbi  Najini mostovi. Po njem je bil film posnet. To je en primer, ko se dva srečata iz čist različnih “svetov” ter se celo življenje več  ne pozabita. Pa sem tudi jaz realist, ne hodim s plašnicami po svetu, sem realna,  ampak to obstaja. Je zelo redko v tem pokvarjenem svetu, kjer je ključno koliko ima kdo predvsem v denarnici , pa kaj kdo dobi iz veze, ampak obstaja.