Kaj sem mislil, ko si si jo izbral?
Večina moških, vključno z menoj, si na neki določeni točki v življenju zaželi potomce. Jaz sem si našel žensko, ki mi je bila fizično privlačna in je imela vsaj osnovno pamet tudi “pošlihtano”. Tko prav zares rad je nikoli nisem imel, sem se pa z njo poročil.
Zanimivo mi je to, da je bila ona še kako prepričana, da imam jaz njo neizmerno rad, pa ji tega nisem nikoli rekel ali kakorkoli drugač dal vedeti. Veliko žensk resnično misli, da jih imajo njihovi partnerji strašno radi. Tako si postavijo neko pozicijo in mislijo, da lahko nekako dominirajo moškega. No tukaj se moji sedaj že bivši ženi ni izšlo, žal. Zame je pač bila ona tista, s katero sem trenutno živel in recimo temu “trenutno” obdobje nedoločenega časa. Vsekakor pa je bilo meni kristalno jasno, da to ni “za vse večne čase” kakor tudi ni bila “ena in edina”.
Jaz nje nisem potreboval. Jaz ne potrebujem nobene specifične. Potrebujem pač eno, tisto trenutno. Trenutna je trenutno noseča. Bomo vidli, koliko bo trenutni nedoločen čas trajal. Je pa to predvsem odvisno od nje.
Tisti moški, ki ste zanimivi za nasprotni spol, tako kot sem to jaz, me boste razumeli. Za vse ostale to kar mal dvomim.
Hvala za tvoj prispevek.
Odebeljeno je ključno. Jaz sem svojega izkoriščevalca maternice razumela šele, ko ga je popolnoma zasvojilo in tako obrnilo, da se ni znal več obvladovati, oziroma ni zmogel več prikrivati tako, kot je toliko let, z namenom…. Pa ne menim s tem, da bi ženske menjal kot gate, drugo zasvojenost.
in ko ni nikakor meni več zmogel prikrivat svoje narcistično-psihopatske motnje. Je vedel, da sem ugotovila, kaj je razlog, je bil pa tak slabič, da je lagal in iskal vzroke za zaključek drugje, s tem se je pa samo še bolj zaplezal. Bil tudi že prej poročen enkrat, ja. Popolnoma enak ponovitveni vzorec. Taki si zavestno išče žrtve, če v prvo in v drugo uspe, bo tako počel tudi naprej.
Tak ni material za družino, niti za potomce. Ampak nič hudega, saj potomci pogruntajo z leti, sami. Samo pustiti jim je treba, da dozorijo in samo to spoznajo.
Če bi lahko zavrtela čas nazaj, bi se zagotvo odločila za umetno oploditev, če bi si takrat želela otroke. Pa magari samoplačniško z možnostjo izbire -“thick in a box”; predvsem pozorna pa bi bila na psihološke markerje potencialnega genetikega materiala.
Pa imam sicer svoje otroke neizmerno rada, ponosna na njih zelo -čedalje bolj. Me pa skrbi, kdaj in v kolikšni meri bo pri njih prevladala genetika njihovega očeta, je zaskrbljujoča, ko jo prepoznaš in spoznaš in občutiš v detajle.
Sočustvujem s tabo, ker mora biti v tvojem svetu res grozno. Res pa je, da lahko drugemu daš samo kar imaš sam. Jaz sicer nikogar “ne rabim”, ampak te ne pomeni, da partnerja ne ljubim neskončno. Očitno še nisi srečal ta prave v življenju. Če pa si z nekom, samo da si z nekom, pa je tako kot praviš…vseeno. Premalo se ceniš in si s prvo, ki jo vidiš.
