kadar imate časa in volje na pretek???

Za kuhanje mi je škoda časa, ponavadi za to ne porabim več kot uro in pol (maksimum) in v tem času vedno skuham kaj užitnega in celo okusnega…
Mi gredo dlake pokonci, ko vidim svojo mater, ki stoji za šteduilnikom po cele dopoldneve med vikendi in popoldneve med tednom.

recimo: takrat naredim skutne štruklje, pa kakšne zrezke v poprovi omaki, marelčne cmoke, golaž…vse, kar rabi več časa, malo več packanja, ustvarjanja…

Ja, pri nas doma se je tudi kuhalo po cele dopoldneve. Že zvečer je mama namočila fižol… Jaz vse racionaliziram. Če se le da porabim največ 45 min za kuhanje. Več se mi zdi škoda oz. imam že prav odpor.

Če imam veliko časa počnem kaj drugega, ne pa kuham.

Kot Ena Barbara: stvari, ki jih ne jemo vsak dan, ki jih pripravim tudi na zalogo in dam skrinjo za “ta hitra” kosila: poleg omenjenih štrukljev in cmokov še kakšne krape z ajdovo kašo, za katere naš najmlajši ubija, skutne cmoke, lazanjo, skuham tudi par lončkov juhe na zalogo, sicer se pa tiste sobote in nedelje prav z veseljme posvetim kuhi, če je vreme slabo. Tudi pečem rada, pa tamu tudi :)) Meni za kuho nikoli ni škoda časa in energije, res pa, da sredi žarkega sonca gotovo ne bom v kuhinji telovadila – takrat gremo VEN!

skrbna al pa pa baby B – dajta mi zaupat recept za krape. smo jih v nedeljo jedli na tisti kmetiji pod Golico….. njammmmmm

barbi – ja bilo kar fino spet prit k vam “u vas”…. res za dušo…. spet pridemo ko bodo rožice.