Dajmo eno lahkotno temo !
Spominske knjige niso več v modi, včasih pa so bile.
Kateri verzi so vam najbolj sedli? Meni :

Ko po svetu boš hodila
glej da te ne vara svet
marsikdaj ti bode strupa dala
prav tista roka, ki ponuja cvet

Verz, ki se me še vedno dotakne ampak, če ga kdo dopolni, ker ga ne znam na pamet

ko po mnogih letih vzameš v roke to knjgo spet,
ko obujaš sanje in spomine mladih let,
takrat gotovo ti solza bode blestela v očeh,
takrat gotovo jokala boš ….

Verz, ki mi ga je napisal zdaj že pokojni dedek. Moram poiskati mojo spominsko knjigo, ki mi z vsakim letom pomeni več.

Moja pokojna mamica mi je v spominjsko knjigo napisala:

Če v svetu srečo boš iskala,
glej, da te ne vara svet,
saj mnogokrat ti bode strupa dala,
ona roka, ki ponuja cvet!

….in še res je..:((

Učiteljica v 2.razredu OŠ, mi je napisala:

Samo nekaj je na svetu lepše in boljše od žene – to je mati
(Schefer)

Ah spominčki, spominčki……..

Ko si mlada, pazi koga imaš rada.
Ker mladost je kratka,
a ljubezen sladka.

To mi je napisal prvi fant. V 2. razredu. 🙂

Koderkoli boš hodila, naj te spremlja sreča mila.

Ta je edini, ki mi na pamet pade. :))

Pa tale mi je še danes najbolj življenjski:
Gorje kdor nima doma
kdor ni nikjer sam svoj gospod
naj širom svet preroma
saj vendar tujec je povsod

tale učitelca je pa mogla bit prava hudobna tašča :DDD taka o katerih beremo na MON :DDDDDDDDDDDDDDDD

Če si vesela,
ne pravi svetu,
ker svet je nevoščljiv.
Če si žalostna,
ne pravi svetu,
ker svet je neobčutljiv.

Zapomnila sem si ta zapis, ker so bile v njem črke poudarjene tako, da se je razbralo moje ime. V letih, ki so sledila, sem se prepričala, da so velikokrat ‘stare modrosti’ v končni fazi samo zapisi izkušenj drugih ljudi.

Verjamem, da dobro raste, se širi med ljudi in te razveseljuje vsakič, ko ga deliš. Trpkemu pa se omili grenkoba, če imaš nekje ‘levo ali desno ramo’, kateri se lahko potožiš.

Ne za šolo za življenje se učimo.

če spominček ti ni všeč, vrzi ga v gorečo peč,
ko spominček bo gorel, mene srček bo bolel.

pa še:

hodi proti soncu, da bo senca za tabo.

Na začetku knjige smo pa napisali:
moja spominska knjiga prosi, naj jo čista roka nosi.
Listov iz nje se trgati ne sme.

Moja mami mi je napisala

Ko po tujem svetu boš hodila
srečal te bo marsikdo ampak
bolj, kot tvoja mati, ljubil te ne
bo nikdo.

no, nekako takole. Velikokrat vzamem v roke spominsko knjigo in berem verze in vedno mi solze stopijo v oči.

Zdaj si lepa, zdaj si mlada,
zdaj ti rožice cveto,
a pomisli, draga XY,
da vse to minilo bo.
*****************************
Kolikor rožic na svetu cveti, toliko sreče ti XY želi!
******************************

Tale mi je pa najbolj ostal v spominu (pa še hudo resničen):

Če dobro ne poznaš človeka,
naj ti ne bo sodnik obleka.
V prelepi suknji mnogokrat
tiči najbolj strupeni gad!

Kakor čist potoček izpod skale,
življenje teče ti mlado,
a vedi draga _________,
da vedno ti ne bo tako.
Bodi trdna kakor skala,
močna kot drevo,
ne vkloni težnjam se življenja,
ne vdaj se silam hrepenenja.

*****

Ne tisti, ki se s tabo smeje,
ne tisti, ki se joka s teboj,
le tisti, ki s tabo čuti,
pravi je prijatelj tvoj.

*****

Mnogim pokaži svoje veselje,
le plemenitim svoje gorje,
vsem razodeni svoje mišljenje,
le izvoljenim svoje srce.

*****

Življenje je velika drama,
vlogo v njem igraš le sama,
glej, da jo dobro zaigraš,
da se kasneje ne kesaš.

“Zakon narave je tak, da iz malega raste veliko.”

Nisem razumela tega, dokler mi ni nekaj zraslo v roki … tam nekje v puberteti :oo: (to so izbuljene ouke)

Bodi vesela
in rada se smej,
srček pa vedno
zaklenjen imej!

Mi smo v spominske knjige bolj risali kot pisali. En tak obvezen na začetku je pa bil: ne trgaj strani, ker knjigo boli : )))))))))

mja…

škoda ko niso več v modi, meni je pa vseeno zelo všeč, ko ti prijatelji pišejo in rišejo malo v spominček,

jaz imam v edini shranjeni spominski knjigi kar nekaj rim =P

Lučka brez ognja nemore goreti, jaz pa bret tebe ne morem živeti

Bodi pridna in se uči, a za fanti se ne suči

Bodi tisto kar si, saj na zemlji ti enakega ni

Če spominček ti ni všeč, vrzi ga v gorečo peč, a ko spominček bo gorel, mene srček bo bolel

in moj najljubši od moje takratne najbolše prijateljice, s katero sem izgubila stike, ker je končala OŠ

Prijateljico kot si ti
le stežka se dobi
ob tebi vse se spremeni
vse v življenju smisel dobi

tale pa je kar iz imena….

Tjaša je prijazna
Je opazna
A tudi lepa
Šola ji ni v težavo
Ampak v zabavo

kar je vse res hehehhe

Čeprav na zadnji strani, spominček name le ohrani.

Mimogrede, ali danes otroci še uporabljajo spominske knjige?

Ne boste verjeli – pri nas v petem razredu spominske knjige na veliko živijo in krožijo! Center Ljubljane! Naša punca ima že skoraj polno!

Adijo pa zdrav/a ostani

Kdaj so pa začeli? Moja hči je zdaj v 3. razredu – najbrž ni več prezgodaj?

moja naj verza sta:

življenje naj se ti smehlja,
solz oko naj ne pozna,
ne zvedi nikdar kaj je trpljenje,
le s cvetjem posuto naj ti bo življenje.

vsi smo kot angeli
z enim krilom.
če hočemo leteti se moramo objeti

bodi pridna in vesela,
da te bo mami rada imela,
da bo rekel očka tvoj,
??????????????? ti si srček moj