od mojih staršev sem dobila življenje, ki ga živim od 18. leta sama. sama sem si plačevala študij z delom preko študentskega servisa, naredila izpit, kupila avto, s fantom sva si sama kupila stanovanje, imava 2 čudovita otroka in si kupujeva hišo. finančne pomoči nimava niti z moje niti z njegove strani, na druge oblike pomoči pa niti ne moreva računati, ker so oboji starši še vedno preveč zaposleni s svojimi problemi (beri otroci, ki pri 30 letih in več še vedno živijo na račun staršev in se nama posmehujejo). Za konec: hvaležna sem da živim tako, kot jaz hočem in da uresničujem svoje sanje.