Kaj ste izpostavili pri vlogah za prosta delovna mesta

Jaz sem poslala pred kratkim eno vlogo za eno delovno mesto in dobila informacijo, da je že zdaj (pa razpis še ni končan) cca 300 vlog !!!

Me zanima, kaj ste vi izpostavljali pri kandidaturi za določeno službo, da ste jo potem dobili.

Mislim, imam občutek, da je čista loterija v današnjih časih dobit službo.

Izpostaviš tisto kar obvladaš v zvezi z razpisanim del.mestom, nič več, ker drugo jih niti ne zanima in nihče v kadrovski ne bere cele libere, sploh če imajo tak naval.
In ni slabo, če greš osebno kaj vprašat oz odneseš prošnjo.

Recimo da napišeš, da ne nameravaš več imeti otrok, da so že veliki (?) oz da imaš poskrbljeno za varstvo, (četudi ravno nimaš) da v prejšnji službi nisi bila veliko na bolniški. Sem slišala, da se na zavodu predlaga puncam, ženskam, da rečejo, da ne bodo imele otrok oz da jih nameravajo imeti ok. 40 leta… čeprav to ne bi smelo biti vprašanje…

Brez vez in poznanstev ne prideš nikamor razen, če gre res za specifiko, ko jo lahko le redko kdo pokriva oz konkurence med kandidati praktično ni. Pa tudi, ko končno službo že dobiš se dogaja, da te po dveh treh mesecih odrežejo zaradi povsem x razlogov, na katere sam ne moreš vplivati…od racionalizacije stroškov, zmanjšanje obsega dela ipd nategovanja se dogajajo. No, kakorkoli že; vredno je izpostaviti točno tisto kaj znaš, kaj si delala, obvezno omeniš reference, dodaš kakšna priporočila. Ko greš na razgovor je dobro biti naspan in spočit, z jasno sliko o sebi oz ne dopustiti, da te njihova vprašanja spodnesejo oz lastni odgovori zaj*bejo, ker potem te več ne bodo klicali. Nasplošno gledano pa človek ne sme hitro obupavati oz zaradi par zavrnitev in neodgovorov sebe omalovaževati oz verjeti, da gre za loterijo, ker takšne sodbe so kontraproduktivne. Ko se 300 ali več ljudi prijavi na x delovno mesto, to le odraža naše mizerno stanje na področju zaposlovanja, tako majhni smo pa imamo tako visoko brezposelnost, nekje nekaj ne gre v pravo smer, že dolgo več ne oz velik delež tega “masla” je sproducirala politika visokega šolstva, ki že (končno!!) po obrokih propada.

Sedanjo službo sem dobila izključno brez vez! To se mi je zgodilo prvič v lajfu. Enostavno sem se prepustila in tvegala. Pisna vloga je bila morda v nekaj zadevah izstopajoča, drugače ne. Ko bi videli, kaj ljudje vse počnejo, da pritegnejo pozornost (barva papirja v živih odtenkih, otročji font pisave, lastne fotografije, cele romane o sebi…). V zadnjem času delodajalci raje vidijo standardizirane prošnje, nekateri celo objavijo primer, da se potem lažje odločajo med kandidati. Pomembno je, da ni nobenih napak, da pišeš o sebi v smeri tistega, kar iščejo. Naj bo kratko in jedrnato. Smiselno je, da prej pokličeš kontaktno osebo in povprašaš kaj več o razpisanem mestu.
Vsaj 300 vlog je klasika, v ožji izbor jih pride kakšnih 50. Se pa tudi dogaja, da v vsej množici prošenj ni ustreznega kandidata, ki bi ga povabili na razgovor.

Jaz sploh ne stavim na vloge ali prošnje. Pridem direkt do delodajalca ali na kadrovsko, da sem si takoj na jasnem pri čem sem. Tako rešim stvar takoj in vedno je palilo. Bolj kot vse prošnje, ki so jih dobivali.

Za enostavna dela, morda celo v proizvodnji, sploh ne dvomim. Za delo v trgovini imajo tudi oglase direktno v izložbi, zato tudi vstopiš naprej in se pozanimaš na kraju samem. Odvisno seveda od delovnega mesta. Nekje boš opravil pisno, ustno testiranje, bil na tematskih soočenjih, vsaj treh različnih razgovorih, preden bodo sporočili svojo odločitev.

Da bi to bilo res tako enostavno, sem že poskusila v to smeri oz sem poklicala, da bi pridobila kakšne dodatne informacije o prostem delovnem mestu in so me odslovili z besedami, da vse piše v razpisu, ker sem še kar vrtala so me vrgli dol s telefona, da če pa ne razumem, kaj pravi razpis pa sploh nisem primerna za delovno mesto. Tako da je verjetno tako, kakor trdi Goldfish, da je tak recept možen v kakšnih trgovinah ipd, ne pa kjer kandidat mora imeti neko jasno definirano znanje, ki ga mora nujno dokazati na razgovoru.

Tudi za višjo izobrazbo pali direkten vstop na kadrovsko ali v firmo. Tam se tudi da vse pogovorit in dokazat kdo in kaj si. Hitreje od vsake hitre pošte 😉 .

Drži se tistega, kar piše v razpisu in v prijavi napiši to, kar se od tebe zahteva. Kot je nekdo že napisal, se kadrovski službi ne da brati vsega, bistveno je, kako se izkažeš na razgovoru. Iz lastnih izkušenj (ker sem vodila take razpise) ti povem, da je včasih prijava napisana v samih superlativih, oseba ima lahko nevemkakšne dodatne šole in tečaje, ampak na razgovoru pa te razočara. Najbolj je potrebno biti previden pri tistih kandidatih, ki se preveč hvalijo v življenjepisih. Na razgovoru potem večkrat opaziš, da niso realno na tleh (vzvišeni, prepametni ipd.).

Glede razgovora – treba je priti urejen, ampak se ne sme pretiravat v šminki in obleki. Če bo izbiral moški, je sicer možno, da ga bo zunanji izgled pritegnil in bo to glavno merilo, če pa bo izbirala ženska, pa jo lahko načičkanost zmoti do te mere, da ne bo videla ostalih tvojih kvalitet. Na razgovoru ne smeš biti niti preveč zadržana, niti preveč gobčna. Pustiti moraš izbirno komisijo do besede. Poslušaj, kaj te vprašajo, ne govori kar tako (blefiranje), raje reci, da nečesa še ne poznaš.

O plači ne sprašuj takoj na začetku razgovora. Šele, če vidiš, da so zainteresirani zate, jih to vprašaj (čisto na koncu), vendar vprašanje zavij v celofan. Npr. plača me zanima, ker mislim pustiti sedanjo službo, pri kateri plača sicer ni bil problem, ali plača me zanima, ker se bom v službo vozila od daleč in mi vožnja predstavlja še dodaten strošek…(ni nujno, da delodajalec povrne prevoz v celoti).

Kar je najpomembneje – če ti šef/šefica na razgovoru deluje antipatično (med vama ni dobrih vibracij), potem službe ne sprejmi. Če prehajaš iz ene službe v drugo – na razgovoru ne šinfaj dosedanjega delodajalca, temveč se spomni kak drug razlog za zamenjavo službe, največkrat rečejo, da jim nova služba predstavlja nek nov izziv oziroma da jih je to delovno področje vedno zanimalo.

Glede prijave same – ne pozabi priložiti vseh relevantnih listin (dokazilo o izobrazbi, delovnih izkušnjah, opravljenih strokovnih izpitih, tečajih računalništva, tujih jezikov ipd.).

Še eno kratko vprašanje: vsakršne izkušnje dobrodošle:

Pri vlogah, ki jih oddate oz. dobite oz. kako se vam zdi bolje… napišete vaš status, torej omenjate družino in otroke, pripišete starost otrok, ali bolje da si tiho…

Mnenje tistih, ki ste delodajalci in tistih, ki niste.

Hvala.

V zadnjem času smo imeli par razpisov v službi in posledično razgovorov. Nisem jaz izbirala, sem pa slišala komentarje in dileme tistih, ki so izbirali.

Recimo, ko je prišlo preko 500 vlog za neko delovno mesto. So najprej odstranili vse tiste, ki niso izpolnjevali pogojev in pa vse tiste, ki niso priložili zahtevanih prilog (recimo kopijo opravljenega izpita, kopijo diplome, kar je pač bilo zahtevano). Tu se je kar precej čistke naredilo.

Potem pa, če je bilo v vlogi in življenjepisu kup slovničnih napak – taki so odpadli na celi črti.
Potem se je ugotavljajo tudi kako daleč je kdo doma tako, da so odpadli tudi tisti iz drugega konca Slovenije – potni stroški pač.
V glavnem potem so jih izbrali za razgovor 12. Tu so recimo odpadle ženske, ki so bile preveč fino napravljene (štikli, hudi kostimčki, predolgi nohti…), ker so ugotavljali, da so preveč fine, da jim verjetno ne bo do dela, da so delovale vzišeno. Pohvaljeni so bili preprosti kandidati, ki pa so delovali delovno.

Recimo vtis so naredili tudi tisti, ki so delovali odkrito, pošteno in pa, če so pokazali, daimajo izkušnje, da so kaka dokazila o tem prinesli s sabo.

Izbirale so vedno ženske, vedno je prišel pri nas nekdo noter, ki ni imel vez, ni prej klical, ni prišel osebno. Nismo jih prej poznali. Vsaj za te zadnje kar jaz vem.
Se je pa vedno brskalo o kandidatih, ki so prišli v ožji izbor tudi po netu, spraševalo, če ga kdo pozna, če kaj kdo ve o tej osebi, iskali morebitne objave, in ja tudi čekiralo FB.

Občutek te ne vara; danes dobit službo brez vseh vez in poznanstev je znanstvena fantastika (no razen morda za delo v kakšnem kafiču, trgovini, zavarovalni zastopniki ipd.)

Izpostavit: na 1. mesto vsekakor izobrazbo in delovno izkušnje, na 2. mestu pa osebne lastnosti.

Pri nas je bil razpis za delo za D.Č. za tri mesece za delo v računovodstvu; prispelo je preko 100 vlog, klici pa so bili na dnevnem redu in to skoz cel dan. Na koncu je dobila zaposlitev hčerka od šefovega prijatelja.:)

Seveda da to napišeš v življenjepisu, pač omeniš, da imaš družino … otroke (da imaš urejeno glede varstva, če so otroci še majhni itd. ….) ker sicer te to itak vprašajo na razgovoru, če to njega sploh pride. Če pa to napišeš je po moje samo prednost, da delodajalec ve, da ne boš čez 9 mesecev šla v porodniško.:) kar pa sicer tudi ni izključeno.

Ni res, da se pride vse preko vez. Veliko ja, vedno pa ne. POgosto hočejo kvaliteto.
Jaz sem navedla primere, gre pa za JU in ni bilo nobenih vez. Tudi jaz nisem prišla preko vez. Vedno je šlo za delovna mesta z univ. izobrazbo.
In še pred razpisom se je spraševalo okrog, če kdo koga dobrega pozna. Tako, da je bil poudarek na tem, da se dobi kvaliteto.
So pa že tudi morali vzeti pri nas koga po vezah. Vsaj za dva primera vem in z njima so bile same težave, zato so osovraženi tisti, ki skošajo vsilit kake svoje bisere.

Na naši vaški OŠ pridejo zraven samo hčere od učiteljic, niti prakse jim ni treba delati. Strokovni izpit (če ga) lahko opravijo naknadno.

Ena izmed njih je kar naprej na bolniški zaradi psihičnih težav (vsako leto po 3 – 6 mesecev) in morajo kar naprej iskati nadomestnega učitelja zanjo, pa ima službo že 12 let … Čeprav je na drugi strani več primernejših kandidatov, ki bi z veseljim korektno delali in z njimi ne bi bilo težav.

Glede na to, da službo uspe obdržati drogerašem, alkoloholikom (ki med odmorom hodijo pit in opiti tudi poučujejo; da, imeli smo taki primer) ter raznim psihičnim bolnikom, se mi zdi rob hinavščine, da izsiljujejo morebitne bodoče nosečnice, od katerih jih bo večina itak imela največ 2 otroka.

Kolikor je meni poznano, javna uprava že nekaj časa ne zaposluje novih delavcev (vsaj naj jih ne bi). 🙂 Tako, da ne vem, kdaj si se ti zaposlila?

Jaz poznam veliko primerov, ko z univ.izobrazbo delajo v trgovinah, kafičih…. sicer pa danes ima že vsak drugi magisterij, tako da…

To da se je okrog spraševalo, če kdo pozna kakšnega dobrega delavca, pa mi je poznano, vendar to še iz časov, ko so se zaposlovali moji starši.:)

Bibita, če gredo ljudje v penziji, se lahko v JU zaposlijo novi. Govori pa za lansko leto.
Ja, in težko je dobiti dobrega delavca. Sploh določeni profili so močno iskani in ti profili sploh nočejo delat v JU. Ker recimo na določene razpise recimo sploh nismo imeli prijav.
Na nekatere pa preko 500. Samo v tem primeru je šlo za ekonomske smeri. In tudi tu je bilo zelo zaželeno, da se zaposli sposoben kader, ne znance.
Sposoben tehnični kader je zelo težko dobit. Ker bolje zaslužijo na trgu.
Drugače pa imajo naši vodilni slabe izkušnje s temi vrinjenimi. So bili totalno nesposobni za delo, zato še toliko bolj gledajo na kakovost.

moj recept, preverjeno uspesen pri iskanju sluzbe je bil:
napisano mora bit to, kar delodajalca zanima. torej se je potrebno postavit v njegovo vlogo in si predstavljat kaj on pricakuje. nakladanje o izkusnjah, ki nimajo cisto nobene veze z zahtevanimi pogoji, nima smisla. se samo omenijo.

CV napisan po alinejah, da se vse kjucne informacije takoj najdejo

vsaka prosnja mora biti prilagojena delovnem mestu. stancanje prosenj vnaprej je obsojeno na neuspeh

zelo pomembne so reference in priporocila. ce si ze kdaj delal podobno delo, je to treba zelo izpostavit. vazno je da noter navedete kontakte svojih bivsih delodajalcev (resnicne!). to vam da neko legitimnost, vidijo da za tistim leposlovjem dejansko nekdo stoji, ki lahko to vse potrdi. In verjemite, ce ste zanimiv kandidat, bodo vse preverili.

Ce nimate referenc, se lahko tukaj posluzite kaksnega mini trika. ce imate neke kvalitete in lastnosti, ki dejasnko drzijo, recite da ste delali preko studentskega servisa pri eni firmi (od tete, prijatelja,…), ki lahko to potrdi

Ne lagat, ker prej kot slej vsaka laz pride na dan. Ne govorit da nekaj znate in obvladate, kar ni res.

Slovnicno in oblikovno mora bit napisan v NULO! Ce spacate skupaj neko skropucalo ki je polno napak in nesmislov, bo romalo v kos po prvem prebranem stavku. verjemite, splaca se investirat nekaj denarja da ti nekdo pomaga napisati vsebinsko, oblikovno in slovnicno kvaliteten CV. Ce je zanic, jih lahko 500 posljete, pa ne bo uspeha. Ce je dober, pa se vase moznosti drasticno povecajo.

Ce nimate absolutno nobene izkusnje in ste prepricani da ste za neko delovno mesto ustrezni, napisite da pridete za en dolocen cas delati brezplacno, na probo. naj vam recimo samo prevoz krijejo. Saj imate cas, ali ne? 🙂 To se potem lahko v nadaljevanju izpostavi kot neka mini izkusnja.

Res je to in izpostavljam, da ne bo ostalo prezrto, to je mislim da stiska mnogih punc in dilema, ali naj lažejo na razgovorih, da ne nameravajo (ne morejo ) imeti otrok, kar je tako in tako neetično, pa pa še bogokletno je, “zarečenega” kruha lahko potem naješ…

No, dokler bodo službo obdržali taki, ki resno ovirajo delovni proces ter se šlepajo skozi bolniške zaradi različnih, nenosečnostnih razlogov, se njihovemu izgovoru o mladih puncah brez otrok, ki bodo morda takoj noseče, samo nasmejem … v ozadju je povsem nekaj drugega; morda je to najbolj priročen izgovor za narediti selekcijo med kandidati.

brskala sem po starih temah in naletela na tole.
vem, da je minilo že skoraj štiri leta in je zelo malo verjetno, da oseba, na katero bom naslovila vprašanje, ravno zdaj bere forum, ampak me je premagal firbec in poskusiti ni greh + mogoče pa kdo drug ve.
torej: a lahko kak primer močno iskanega profila v JU, da se celo zgodi, da na nek razpis ne pride nobena prijava?
hvala.