kaj ste kuhali danes
Madonca kako smo fini. V resnici pa:
juha iz vrečke
puran v omaki in pire krompir = Pogrej in pojej
stročNi fižol – ne vem kaj je to
jabolčni zavitek pa iz Eurospina.
[/quote]
POPRAVEK: STROČJI FIŽOL !
P.S.
Spletno nasilje
Na internetu lahko hitro naletimo na različne oblike spletnega nasilja, udeleženi pa smo lahko kot priče, žrtve ali povzročitelji. Nasilje na spletu se pojavlja v različnih oblikah, izvajajo pa ga tako mladi kot tudi starejši, vedno in v vseh oblikah pa je nedopustno.
Spletno nasilje (trpinčenje, ustrahovanje, nadlegovanje) je nasilje ene ali več oseb nad drugo osebo ali skupino preko spleta (ali interneta).
Spletno nasilje se med najstniki najpogosteje izvaja kot spletno ustrahovanje, spletno trpinčenje ali spletno nadlegovanje, vse skupaj pa lahko poimenujemo tudi z angleško besedo »cyberbullying«, kar pomeni ustrahovanje prek digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, računalniki in tablični računalniki. Lahko se pojavi prek SMS, MMS sporočil, različinih aplikacij in klepetalnikov, prek družabnih omrežij, forumov in iger. Pogosto gre za pošiljanje, objavljanje in deljenje negativnih ali škodljivih vsebin o nekom, s čimer ga spravimo v zadrego ali ponižamo.
V nasilje smo lahko vključeni kot žrtve ali povzročitelji (udeleženci), lahko pa samo kot opazovalci oz. priče naletimo na neprimerne oziroma nasilne vsebine, ko brskamo po družabnih omrežjih ali klepetamo z drugimi. V vsakem primeru to pomeni tveganje, ki smo mu izpostavljeni praktično vsak dan.
Oblike spletnega nasilja:
Žaljiva sporočila (flaming) in komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.
Izključevanje iz skupin – skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družabnem omrežju ali v aplikaciji za sporočanje, ali pa mu prepreči vstop. V skupini se o njem pogovarjajo, o čemer ga informirajo. Vzrok za izključitev je lahko drugačnost.
Ustvarjanje sovražnih skupin – posamezniki ustvarijo skupino, v katero vabijo druge z namenom širjenja sovraštva proti posamezniku ali drugi skupini posameznikov.
Lažni profili – storilec ustvari lažen profil žrtve in v njenem imenu objavlja vsebine, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo. Druga možnost je, da lažni profil uporablja za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrni prizadeto osebo.
Deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki – storilec gole fotografije ali videoposnetke izmenjuje z drugimi, o izsiljevanju pa govorimo, ko storilec žrtvi grozi, da bo te posnetke objavil, če mu ne pošlje denarja ali še več takšnih posnetkov.
Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje je poseg v zasebnost posameznika in tega brez dovoljenja po zakonu ne smemo izvajati. Enako velja za objavo posnetkov na družabnih omrežjih ali drugje na internetu. Fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja ne smemo objaviti ali deliti preko aplikacij za sporočanje (npr. Snapchat, Viber, Messenger,…).
Predelave fotografij na žaljivi način – žaljiva predelava fotografije ali video posnetka prizadene tistega, ki je na fotografiji, lahko pa tudi avtorja.
Žaljivi memi – ustvarjanje memov s fotografijami, podatki vrstnika z namenom žaljenja, posmehovanja, poniževanja …
Zloraba zaupanja – storilec na internetu javno ali v zaprti skupini razkrije zasebne informacije, ki mu jih je žrtev zaupala v prepričanju, da jih ne bo delil z drugimi.
Obrekovanje – storilec širi neresnice (laži) o nekom po družabnih omrežjih, preko aplikacij za sporočanje itd.
Vdiranje v profile (račune) – vdiranje (hekanje) je kaznivo. Je poseg v zasebnost posameznika in bi ga lahko primerjali z vlomom v stanovanje.
Kraja gesel – storilec pridobi geslo žrtve brez vednosti žrtve.
Spletno zalezovanje (cyberstalking) – zalezovanje prek spleta (družabnih omrežij, forumov in podobno), ki lahko postane tudi fizično.
Grožnje – grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.
Izsiljevanje – pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih storilec od žrtve nekaj zahteva. Zelo pogosto je izsiljevanje za gole oz. intimne posnetke.
Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.
Doxing – razkrivanje osebnih podatkov o nekom, ne da bi nam ta oseba to dovolila.
Happy slapping – objavljanje posnetkov nasilja, kjer se nekdo napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih straneh, kot je YouTube in tako spravijo žrtev v zadrego.
Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov – prizori nasilja in strašljivi prizori imajo lahko na prejemnika zelo močan negativen vpliv, ki se lahko pokaže tudi v obliki nočnih mor in strahu.
Prepošiljanje verižnih pisem in sporočil – večina verižnih pisem in sporočil, ki se širijo, je narejena z namenom, da prejemnika prestrašijo. Čeprav gre za neresnične zapise, pa se marsikdo takšne vsebine prestraši.
Spletni izzivi – izzivi, kjer se zahteva, da nekdo počne nekaj ponižujočega ali celo nevarnega, to pa običajno posname in posnetke deli na spletu.
Spletni grooming – navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe.
Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora).
Če vidimo, da je nekdo žrtev nasilja, potem ustrezno ukrepajmo. Na družabnih omrežjih lahko nasilne komentarje in posameznike prijavimo. Če gre za hujše oblike nasilja, je treba o tem obvestiti odrasle, lahko učitelje v šoli ali starše. Če gre za kaznivo dejanje (npr. deljenje intimnih fotografij mladoletnih oseb, izsiljevanje, grožnje ipd.), potem je treba obvestiti tudi Policijo, pred tem pa shraniti dokaze nasilja.
Posameznika, ki izvaja nasilje, lahko tudi opozorimo, naj tega ne počne, vendar pazimo, da se v želji pomagati ne postavimo v nevaren položaj, v katerem bi nam lahko grozila fizična zloraba ali nasilje. V takšnem primeru se vedno obrnemo na odrasle.
Proti nasilnežu nikoli ne ukrepamo z nasiljem. Nasilje običajno povzroči še več nasilja. Zelo pogosto je tudi, da so posamezniki nasilni zato, ker sami potrebujejo pomoč. Če takšnega nasilneža razkrijemo, mu dejansko lahko tudi omogočimo, da bo pomoči deležen.
POPRAVEK: STROČJI FIŽOL !
P.S.
Spletno nasilje
Na internetu lahko hitro naletimo na različne oblike spletnega nasilja, udeleženi pa smo lahko kot priče, žrtve ali povzročitelji. Nasilje na spletu se pojavlja v različnih oblikah, izvajajo pa ga tako mladi kot tudi starejši, vedno in v vseh oblikah pa je nedopustno.
Spletno nasilje (trpinčenje, ustrahovanje, nadlegovanje) je nasilje ene ali več oseb nad drugo osebo ali skupino preko spleta (ali interneta).
Spletno nasilje se med najstniki najpogosteje izvaja kot spletno ustrahovanje, spletno trpinčenje ali spletno nadlegovanje, vse skupaj pa lahko poimenujemo tudi z angleško besedo »cyberbullying«, kar pomeni ustrahovanje prek digitalnih naprav, kot so mobilni telefoni, računalniki in tablični računalniki. Lahko se pojavi prek SMS, MMS sporočil, različinih aplikacij in klepetalnikov, prek družabnih omrežij, forumov in iger. Pogosto gre za pošiljanje, objavljanje in deljenje negativnih ali škodljivih vsebin o nekom, s čimer ga spravimo v zadrego ali ponižamo.
V nasilje smo lahko vključeni kot žrtve ali povzročitelji (udeleženci), lahko pa samo kot opazovalci oz. priče naletimo na neprimerne oziroma nasilne vsebine, ko brskamo po družabnih omrežjih ali klepetamo z drugimi. V vsakem primeru to pomeni tveganje, ki smo mu izpostavljeni praktično vsak dan.
Oblike spletnega nasilja:
Žaljiva sporočila (flaming) in komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.
Izključevanje iz skupin – skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družabnem omrežju ali v aplikaciji za sporočanje, ali pa mu prepreči vstop. V skupini se o njem pogovarjajo, o čemer ga informirajo. Vzrok za izključitev je lahko drugačnost.
Ustvarjanje sovražnih skupin – posamezniki ustvarijo skupino, v katero vabijo druge z namenom širjenja sovraštva proti posamezniku ali drugi skupini posameznikov.
Lažni profili – storilec ustvari lažen profil žrtve in v njenem imenu objavlja vsebine, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo. Druga možnost je, da lažni profil uporablja za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrni prizadeto osebo.
Deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki – storilec gole fotografije ali videoposnetke izmenjuje z drugimi, o izsiljevanju pa govorimo, ko storilec žrtvi grozi, da bo te posnetke objavil, če mu ne pošlje denarja ali še več takšnih posnetkov.
Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje je poseg v zasebnost posameznika in tega brez dovoljenja po zakonu ne smemo izvajati. Enako velja za objavo posnetkov na družabnih omrežjih ali drugje na internetu. Fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja ne smemo objaviti ali deliti preko aplikacij za sporočanje (npr. Snapchat, Viber, Messenger,…).
Predelave fotografij na žaljivi način – žaljiva predelava fotografije ali video posnetka prizadene tistega, ki je na fotografiji, lahko pa tudi avtorja.
Žaljivi memi – ustvarjanje memov s fotografijami, podatki vrstnika z namenom žaljenja, posmehovanja, poniževanja …
Zloraba zaupanja – storilec na internetu javno ali v zaprti skupini razkrije zasebne informacije, ki mu jih je žrtev zaupala v prepričanju, da jih ne bo delil z drugimi.
Obrekovanje – storilec širi neresnice (laži) o nekom po družabnih omrežjih, preko aplikacij za sporočanje itd.
Vdiranje v profile (račune) – vdiranje (hekanje) je kaznivo. Je poseg v zasebnost posameznika in bi ga lahko primerjali z vlomom v stanovanje.
Kraja gesel – storilec pridobi geslo žrtve brez vednosti žrtve.
Spletno zalezovanje (cyberstalking) – zalezovanje prek spleta (družabnih omrežij, forumov in podobno), ki lahko postane tudi fizično.
Grožnje – grožnje preko sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.
Izsiljevanje – pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih storilec od žrtve nekaj zahteva. Zelo pogosto je izsiljevanje za gole oz. intimne posnetke.
Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih (izzivalnih) sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.
Doxing – razkrivanje osebnih podatkov o nekom, ne da bi nam ta oseba to dovolila.
Happy slapping – objavljanje posnetkov nasilja, kjer se nekdo napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih straneh, kot je YouTube in tako spravijo žrtev v zadrego.
Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov – prizori nasilja in strašljivi prizori imajo lahko na prejemnika zelo močan negativen vpliv, ki se lahko pokaže tudi v obliki nočnih mor in strahu.
Prepošiljanje verižnih pisem in sporočil – večina verižnih pisem in sporočil, ki se širijo, je narejena z namenom, da prejemnika prestrašijo. Čeprav gre za neresnične zapise, pa se marsikdo takšne vsebine prestraši.
Spletni izzivi – izzivi, kjer se zahteva, da nekdo počne nekaj ponižujočega ali celo nevarnega, to pa običajno posname in posnetke deli na spletu.
Spletni grooming – navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe.
Vsako spletno nasilje, čeprav je na prvi pogled morda nedolžno in na žrtvi ni videti posledic, pusti posledice. Zato spletnega nasilja ne smemo dopuščati. Marsikatera žrtev na prvi pogled ne kaže nobenih posledic nasilja, v resnici pa zelo trpi, le tega noče, ne zna ali pa si ne upa pokazati. Spletno nasilje lahko žrtev pahne v stisko, ki se lahko stopnjuje in vodi tudi v depresijo, izolacijo in samopoškodovanje (vse do samomora).
Če vidimo, da je nekdo žrtev nasilja, potem ustrezno ukrepajmo. Na družabnih omrežjih lahko nasilne komentarje in posameznike prijavimo. Če gre za hujše oblike nasilja, je treba o tem obvestiti odrasle, lahko učitelje v šoli ali starše. Če gre za kaznivo dejanje (npr. deljenje intimnih fotografij mladoletnih oseb, izsiljevanje, grožnje ipd.), potem je treba obvestiti tudi Policijo, pred tem pa shraniti dokaze nasilja.
Posameznika, ki izvaja nasilje, lahko tudi opozorimo, naj tega ne počne, vendar pazimo, da se v želji pomagati ne postavimo v nevaren položaj, v katerem bi nam lahko grozila fizična zloraba ali nasilje. V takšnem primeru se vedno obrnemo na odrasle.
Proti nasilnežu nikoli ne ukrepamo z nasiljem. Nasilje običajno povzroči še več nasilja. Zelo pogosto je tudi, da so posamezniki nasilni zato, ker sami potrebujejo pomoč. Če takšnega nasilneža razkrijemo, mu dejansko lahko tudi omogočimo, da bo pomoči deležen.
[/quote]
ne razumem, kdo ti je grozil da si šla ta čreva kopirat sem? kje je bilo nasilje?
nasilna si ti, s svojimi velikimi črkami (= vpitje)
morda is zase to nalimala? najprje noriš, potem sama sebe opozoriš? ali kaj?
ne razumem
Če bi jaz znala take dobrote delat, bi imela 120 kil. 🙂
[/quote]
Ti, od enega kosa ali morda dva v celem dnevu ne moreš dobit 120 kil. Drugo pa vsaj vem kaj jem, ker pri kupljenem ne veš kako svinjarijo ješ. Pa recept si lahko prilagajaš. Tu je zaradi drugih 55g sladkorja, pa le eno jajce na kg moke v testu. Tako da niso take količine kot nekdo drug ki da 8 jajc na to količino moke.
Se že nasitim z vonjavami, ki prihajajo iz pečice med peko.
Še topel kos mi zapaše z grenkim kakavom na vodi kuhanim ali tudi pečenim jajcem. (mala velika noč)
Imam kolegico ki ogromno peče zjutraj in zvečer vsak dan, pa redko kaj okusi. Ampak ker je hiperaktivna, kar je meni podobno, le da je ona v izobilju,…pa ima 46 kg. Torej vsak dan peče in packa, a redko kaj od tega poje.
Meni je največji gušt, okusit velikost da je na dlani roke, ali mala žlica česa, to je pomembno za okus, ne pa prenažiranje pol štruce tega…takrat ješ in okusaš, ostalo je le basanje.
Dobro je, zelo in puhasto. Ne ukvarjam pa se z izgledom…kar se po sliki vidi.
Recept za mineštro z ljubeznijo
Za to odlično mineštro potrebujemo:
0,7 kg korenja
0,5 kg sladkega krompirja – yam
1 manjšo čebulo
3 žlice gheeja ali kokosovega olja
1,5 dcl kokosovega mleka
ingver velikosti oreha
5 strokov kardamoma
1 palčko cimeta
5 klinčkov
1 žličko kurkume
1 žličko koriandra v prahu
liste svežega koriandra
sok polovice limete
poper
sol
ljubezen
V večji posodi raztopimo ghee ali kokosovo olje ter dodamo nariban ingver in začimbe v kosih. Pražimo minuto in nato dodamo začimbe v prahu. Takoj zatem dodamo na drobno narezano čebulo, olupljeno in na kocke narezano korenje in sladki krompir ter pražimo 5 minut. Nato zalijemo z vrelo vodo tako, da pokrijemo vse sestavine. Kuhamo v pokriti posodi na zmernem ognju cca. 25 min. Ko je kuhano, odstranimo večje začimbe (klinčke, cimet in kardamom) in sestavine pretlačimo ali miksamo. Začimbe ponovno dodamo v jed. Šele nato primešamo kokosovo mleko ter sol in poper po svojem okusu. Mineštra lahko nekaj časa stoji, tako se bodo okusi med seboj še bolj povezali. Če imamo doma sveže liste koriandra jih lahko nasekljamo in z njimi okrasimo mineštro, ko je že na krožniku. Na koncu dodamo še nekaj kapljic soka limete. In ne pozabimo na bistveno sestavino!
Ves čas kuhamo z veliko mero ljubezni!